Zgodba Medijskih toplic se bo morda končno začela razpletati. Največja upnica NKBM je za kupca izbrala podjetje Global Leasing in podjetnika Sama Feštajna. Zasavskih pet smo pobarali o njihovih spominih na toplice in jih prosili, naj pobrskajo po domišljiji: Kako bi zemljišče izkoristili oni, če bi postali njegovi novi lastniki? Bi oživili kopališče ali menijo, da je lokacija primernejša za kaj drugega?
Urša Haberl, peta na svetovnem pokalu karateja za mlade, Hrastnik
Nikoli se nisem kopala v Medijskih toplicah, zato me na to lokacijo ne vežejo nobeni spomini. Žalostno je, da vsi dosedanji lastniki niso vedeli, kaj z lokacijo narediti in je popolnoma propadla. Upam, da ima novi lastnik kakšno pametno idejo in da bo lokacija končno zaživela. Krajani Izlak si zaslužijo lepši »vhod« v svoj kraj.
Saša Jerman, predsednica KS Ravenska vas, Zagorje
Medijske toplice imajo za Zagorje svojevrsten pomen, tudi simbolni, saj je termalna voda na tem območju povezana že s časom, ko je »živel« medijski grad. Naša generacija se Medijskih toplic seveda spominja zlasti po poletnem plavalnem bazenu, čeprav priznam, da imam zaradi bližine bivanja bistveno več spominov na bazen na Selu pri Zagorju (nad Proletarcem oziroma nogometnim igriščem).
Že več kot desetletje so Medijske toplice prava sramota na vstopu iz Trojan v Zasavje in za Izlake. Zapletanje in razpletanje zgodbe z nakupi in financiranjem te lokacije pa niso zgodba o uspehu. Upam, da tokratni investitor ni kupil objekta zaradi kratkoročnih zaslužkov iz nadaljnje prodaje. Prav tako srčno upam, da na lokaciji ne bo zrasel industrijski objekt, povezan primeroma z osnovno dejavnostjo investitorja.
Sprašujete, kako bi bilo smiselno izkoristiti obstoječe zemljišče. Zasavje je izrazito podhranjeno z gostinskimi nastanitvami in ponudbo, ki bi obiskovalce Zagorja in Zasavja obdržala kak dan več v naši dolinah. Osebno menim, da gradnja odprtega kopališkega kompleksa ni dobra ideja, še zlasti pa se postavlja vprašanje donosnosti take investicije. Bistveno bolj skladno bi se v okolico umestil manjši butični hotel z dobro odprto gostinsko ponudbo, termalna voda pa bi omogočala marsikatero dodatno ponudbo. V obstoječo lokacijo pa bi brez dvoma lahko izredno lepo dodatno umestili tudi investicijo v bivanju prijazna oskrbovana stanovanja, ki bi lahko postala nov dom marsikaterega Zasavčana za »srebrne« dni. Poleg potenciala v zasavskih treh dolinah je potencial bistveno večji, saj so Izlake le malo od Ljubljane, ponudba pa še zdaleč ne zadovolji povpraševanja. In tako bo še kar lep čas.
Jerica Laznik, koordinatorica programa Starejši za starejše, Hrastnik
Medijske toplice sem obiskala samo enkrat, pa ne bazenov. Privabil nas je ponovoletni ples, »potrjenka«, ki je v krasnem ambientu toplic v tistih časih veljala za kar velik prestiž. Vem tudi, da so bile zelo priljubljene in dobro obiskane. Kot Zasavki mi je bilo večkrat hudo, ko smo se vozili v Ljubljano in gledali propad tega tako posebnega in ogromnega kompleksa. Vesela sem, da je sedaj lastnik domačin, ki ve, kakšne so bile in kaj so toplice pomenile in nudile krajanom občine Zagorje in Zasavja. Ker sem sama bolj nostalgična duša, zasnove Medijskih toplic ne bi veliko spreminjala, ostala pa bi zvesta spominu na Valvasorja in zgodovino ter poskušala najti simbiozo med dnevnimi kopalci in zdraviliškim turizmom. Prepričana sem, da imamo v Zasavju veliko zgodovinskih in naravnih kotičkov, s katerimi bi lahko obogatili zdraviliški turizem. Predvsem pa verjamem, da za Zasavce velja izrek – turizem smo ljudje.
Aleksander Medveš, profesor kemije na GESŠ Trbovlje
V Medijskih toplicah sem bil vsega trikrat. Kakega posebno lepega spomina na kopališče nimam, sploh ne zato, ker je bila zame voda, kljub temu, da so toplice, premrzla. Sem pač ljubitelj zelo tople vode. Vseeno je bilo težko gledati, kako objekt skozi leta propada. Vsekakor priznanje različnim skupinam, ki so jih, po svojih zmožnostih, reševale pred popolnim propadom.
Glede na prisotnost termalne vode bi bilo logična izbira nadaljnjega razvoja kopališče. Zaradi bližine avtoceste ima prostor precej velik turistični potencial. Hotel z možnostjo kongresnega turizma bi bila za Zasavje velika pridobitev. Finančni vložek za ponovno vzpostavitev takega objekta bi bil zelo velik, a v današnjih časih ni nič nemogoče. Kaj pa bo naredil novi lastnik, pa je popolnoma v njegovi pristojnosti.
Jani Zore, upokojenec in član OZSČ Hrastnik
Vsakič, ko se prodaja zapuščen kompleks Medijske toplice, vsi mediji (predvsem zasavski) pišejo zelo optimistično o njihovi revitalizaciji. Vendar do sedaj iz te moke še ni bilo kruha. Sedaj propadajoč topliški kompleks na severnem koncu lepega naselja Izlake je umeščen v krasno zasavsko naravo, v dolino, ki pelje proti Trojanam, tik ob izviru termalne vode in ima izredno lokacijo. Oddaljen je le borih šest kilometrov od avtoceste Ljubljana – Celje. Ali so še kje pri nas v Sloveniji katere toplice tako malo oddaljene od avtoceste? Mislim, da bi še lahko našli zelo pozitivne lastnosti, ki jih ima lega Medijskih toplic.
Zgodba me spominja na Rimske toplice, ki so bile najprej pod Ministrstvom za obrambo (kot bivši vojaško zdraviliški objekt), pa se dolgo časa ni nič zgodilo. Potem so bile pod drugim ministrstvom, pa ponovno nič. Verjetno se je čakalo na ugodnejšo ceno? In po dolgih letih propadanja so dobile lastnika, ki je vedel, kaj hoče in nastale so sedanje Rimske terme.
Nekoč, ko so Medijske toplice še delovale, sem se kot najstnik nekajkrat kopal v zunanjem bazenu. Voda je bila prijetno topla, mogoče malo manj kot tista v kopališču v Rimskih Toplicah. Kasneje sem se nekajkrat kopal tudi v notranjem bazenu. Ali se spominjate tega bazena, ki je bil umeščen v naravno votlino? Takšnega kopališkega ambienta nisem pozneje doživel še nikjer. Sredi devetdesetih let pa sem rad z ženo in družbo zahajal v restavracijo na dalmatinske večere z odlični hrano in dalmatinsko klapsko muziko.
Malo sem pobrskal po domišljiji, kot ste nam svetovali, in izcimilo se mi je nekaj idej, ki bi lahko bile oživljene v tem propadajočem topliškem kompleksu. Kompleks naj ima še naprej kopališko, hotelsko in gostinsko ponudbo. Zunanji bazen s termalno vodo bi lahko bil pokrit oziroma delno pokrit, tako, da se lahko uporablja v vsakem letnem času. Notranji bazen v skalni votlini bi lahko bil edinstvena stvaritev, ki bi z razno dodatno ponudbo privabljala goste. Kopališki del bi lahko obogatili z medicinsko rehabilitacijskimi vsebinami. V centralni stavbi bi lahko bili restavracija, katere del bi bil odprt za kopališke goste, savna in hotelske sobe v nadstropjih. V neposredni soseščini pa bi lahko zgradili prijetne lesene apartmajske hiške. Verjetno ne bi manjkalo pešpoti v bližnjo in daljno okolico, kot tudi kolesarska steza do Zagorja (mislim, da je celo v načrtu občine). Pa veliko uspehov in dobrih idej želim novemu lastniku.
