Ob občinskem prazniku je običaj, da spregovori župan in predstavi aktualno dogajanje v občini, svoje mnenje o letu med praznikoma in načrte. Matjaž Švagan je tokrat spregovoril o veliki ter malih projektih in načrtih.
Ob občinskem prazniku ponavadi pogledamo kakšno leto nazaj, kaj se je dogajalo. Katere so tri najbolj pomembne stvari, ki ste jih v zadnjem letu spravili pod streho?
Za župana je vsaka stvar pomembna. Če bi govorili o največjih investicijah, je to nova železniška postaja, potem rekonstrukcija ceste skozi Kisovec, kolesarska steza, poimenovana po Primožu Rogliču, kar se tiče zagotavljanja vode, pa je to investicija v vodni zbiralnik Šemnik–Strahovlje, s čimer bomo zagotavljali neoporečno vodo 365 dni v letu. To pomeni, da se bo okoli šest tisoč osemsto ljudi izognilo obvestilom, da je potrebno prekuhavanje vode in to je zame zelo, zelo pomembno. Moram omeniti tudi regijski gasilski poligon, ki ga bomo dobili tudi zaradi izjemne angažiranosti Gasilske zveze Zagorje. Velika pomena je tudi gradnja galerije na glavni cesti Zagorje-Litija, s tem, da bo v prihodnje potrebna gradnja tovrstne galerije tudi do Zagorja.
Katera pa je tista najbolj luštna pridobitev, ki ste jo v zadnjem letu spravili pod streho?
Iz Sklada za pravični prehod smo dobili investicijo, vredno okrog 34 milijonov evrov za brezogljični center za razvoj ogljika in baterij. To je pogled v prihodnost. S tem kemijskim inštitutom oz. z brezogljičnim centrom DUBT se bo Zagorje nekako povezalo z ljudmi, ki bodo na tem področju delali iz Zagorja oz. Zasavja. S tem centrom se vključujemo v evropsko, svetovno vizijo razvoja na teh dveh področij in to je zame sigurno eden izmed največjih uspehov, kar se tiče zagotavljanja delovnih mest. Potem pa tudi sredstva iz Sklada za pravični prehod za novo Ekonomsko-poslovno cono Kisovec II, kjer so bile stvari medsebojno povezane.
Kako sploh ocenjujete stanje gospodarstva v vaši občini?
Vedno sem govoril, da ni pomembno število zaposlenih v podjetju, vsako delovno mesto je pomembno; od enega pa do tisoč ali več, če pogledam na družbo ETI. Trenutno je brezposelnost v Zagorju najnižja v Zasavju in tudi pod slovenskim povprečjem. Izredno pozitivno je tudi to, da je število prebivalcev dokaj stabilno, zato to situacijo ocenjujem pozitivno. Seveda pa je preko 50 odstotkov tudi migracij, največ proti Ljubljani in to bo tako ostalo tudi v prihodnje. Vemo, da se okrog 120, 130 tisoč ljudi iz cele Slovenije dnevno pripelje na delo v Ljubljano. Tako je zato, ker je centralizacija velika, v Ljubljani so v glavnem tudi javne institucije. Če smo imeli včasih v energetiki zaposlenih pet tisoč ljudi, smo teh pet tisoč delovnih mest izgubili. Pa ni šlo le za delovna mesta. Tudi zasavsko površje je poškodovano, z degradiranimi površinami se soočamo predvsem v Zagorju.
Se zagorsko podeželje razvija dovolj hitro?
Brez razvoja podeželja ni razvoja urbanega dela in brez razvoja urbanega dela ni razvoja podeželja. Prepričan sem, da nikoli in nikdar ne bo župana, ki bi ga vsi hvalili, kot nikoli ne bo vlade, leve ali desne, ki bi jo vsi hvalili. Poudariti pa moram, da glede na povprečnino in sredstva, ki bi jih lahko zagotavljali za razvoj podeželja, je ta pod povprečjem zakonske osnove, kar bi morala država zagotavljati. In predvsem zaradi tega je veliko očitkov, da se vse vlaga v center. Ampak tukaj so evropski projekti oz. evropska sredstva, kjer je jasno definirano, kam moraš usmerjati sredstva. Vendar sem z razvojem podeželja zadovoljen, ljudje še vedno ogromno naredijo s svojim delom in sofinancirajo projekte s svojimi sredstvi. Načrtujemo tudi večmilijonske investicije, s katerimi se bomo lotili različnih pridobitev. Tako na področju obnove lokalnih cest, kjer smo že zaključili projekt, vreden okrog 1,2 milijona evrov. Sedaj pa se bomo lotili sanacije plazov, za kar bo na voljo več milijonov evrov. Načrtovati jih bomo pričeli letos, izvedli pa v letu 2025.
Kateri so projekti, ki so vam predvsem ljubi, ki so se izpeljali ali pa so v načrtu na podeželju?
Tu moram prav gotovo omeniti asfaltiranje cest. Zelo pomembno je tudi to, da imamo veliko število gasilskih društev, ki združujejo vse generacije. Na tem področju je bilo v preteklosti veliko pridobitev. Sigurno imamo najboljšo gasilsko organizacijo, občinsko zvezo v Sloveniji. Ljudje zahtevajo predvsem asfalt in nova igrišča. Pomemben je tudi projekt Rune, ki smo ga podprli. Seveda je vedno nekaj problemov, ampak sem prepričan, če ne bi sedaj sprejeli tega projekta, bi še kar precej časa čakali na priključke na optiko. Ljudem bi to moralo pripadati, ampak zaenkrat v takšnem okolju, kot je Zagorje in v Sloveniji na splošno, ljudje tega niso imeli. Projekt Rune pa to zagotavlja.
Kaj v občini bi si želeli narediti, a se nekako stvari odmikajo?
Sigurno so Medijske toplice najbolj boleča stvar že vrsto mandatov, na katero župan nima direktnega vpliva. Zgodba se je podrla in kot sem rekel takrat, če se bo zgodba Medijskih toplic podrla, bo Občina šla v izgradnjo svojega bazena.
Kaj to pomeni?
Zagorje ga potrebuje. Zdaj je težko govoriti o letih, kdaj bo ta projekt uresničljiv. V osnovi bo potrebno pripraviti pogoje za nov bazen. Nekaj jih že imamo iz preteklosti. Lotili se bomo gradnje večnamenskega bazena, ki bo obratoval 365 dni v letu.
Kje? V Zagorju?
Lokacija se bo opredelila v letošnjem letu.
Kaj načrtujete v naslednjem letu, do naslednjega občinskega praznika?
Vse te projekte zaključiti do konca, nadaljevanje gradnje novih kolesarskih poti v Zagorju. Moj cilj je tudi pridobiti osrednji slovenski učni center za vrtce, osnovne šole in srednje šole. To je moja velika želja, kajti v tem vidim dolgoročen projekt, ki bi Zasavju veliko doprinesel. V nadaljevanju celo kakšno fakulteto ali izobraževalno ustanovo. Potem izgradnja rondoja pri čistilni napravi. Žal se odmika rekonstrukcija ceste 9. avgusta od Delavskega doma do Ruardija, ki je še edina problematična državna cesta. Določeni objekti so bili že odkupljeni, stvari se projektirajo in so v zaključni fazi in upam, da bo država skupaj z Občino k temu pristopila, v letu 2026 objavila razpis za izbiro izvajalca in se tudi ta cesta s sofinanciranjem lokalne skupnosti izvede. Predvsem pa asfaltiranje čim več lokalnih in krajevnih cest.
Ste zadovoljni z medobčinskim sodelovanjem?
Sem, pogovori potekajo na enakopravni ravni. Nič več ne govorimo moje in tvoje, ampak govorimo naše. Pomembno je, da je projekt, ki ga izvajamo v Zagorju iz sredstev Sklada za pravični prehod, zasavski, da je projekt Akrobatov tudi zagorski in da je investicija v obrtno cono in inkubator Hrastnik tudi naša. Skratka, govorimo o skupnih projektih.
Kaj pa sodelovanje z državo?
Osebno menim, da je sodelovanje z državo vzorno. Seveda zelo kritično ocenjujem povprečnino, saj se plače in stroški povečujejo, dodatnih sredstev pa ni. Sprejme se sklep o povišanju plač brez, da bi kdo vprašal lokalno skupnost, ki mora zagotavljati večji del za plače in stroške tako javnih zavodov, vrtcev in ostalih institucij.
Pri projektih pa zadeve gredo …
Tako, da lahko samo pohvalim sodelovanje z državo. Kar se tiče mene in odnosov z državnimi institucijami, je prednost tudi to, da imam kakšna vrata več odprta tudi kot podpredsednik Državnega sveta. Vedno sem in vedno bom odpiral vrata tudi za kolege, tudi Litijo, to je sigurno velika prednost za celotno regijo.
Kaj bi dejali občankam in občanom ob občinskem prazniku?
Lahko rečem samo to, da sem vesel, da imam takšne občane in občanke, kot jih imam. Kolegi mi večkrat rečejo: »Lahko je biti tebi župan, ko imaš tako hvaležne ljudi.« In to je res. Če imaš takšne ljudi, je lepo biti župan. Seveda je županska funkcija naporna, težka in vedno pravim, da slabe stvari pozabite, dobre ohranite in jih prenašajte naprej in naj ta evropska blagovna znamka gre naprej med mlade, ki jih ne zanima, kdo je Matjaž ali Marko, kdo je Robert ali Nataša in kdo je Urška, ampak jih zanima prijetno bivanje v najboljši občini, to je Zagorje ob Savi.
Marko Planinc
Foto: Robi Verbajs
