Matjaž Medvešek sodi med tiste Zasavce, ki so si službo in domovanje našli izven domačega kraja – Dola pri Hrastniku. Zdaj živi v Škofji Loki, kjer si je našel ženo in ustvaril družino. Uradno je zaposlen na RTV SLO kot novinar, ampak ima z novinarskim delom bolj malo opravka. Veliko več se ukvarja s tehničnim delom v zvezi z domačimi in tujim posnetki.

Kako poteka to delo? »Večinoma zajemam material, ki ga posnamejo snemalci,« je razložil. »Sliko naložim na strežnik, da lahko potem novinar s pomočjo montažerja zmontira sliko. Potem pa ta material pošljem še v druge studie – v Koper in Maribor in ostalim dopisnikom, da lahko zmontirajo svoje prispevke. Če je stvar dovolj zanimiva, triminutne prispevke pošljemo še v mednarodno izmenjavo – nacionalnim televizijam, združenim v Evrovizijo. V tem primeru je potrebno napisati spremni tekst in prevesti morebitne izjave. Poleg materiala, ki ga posnamejo snemalci, pa nalagamo še arhivske posnetke s kaset.«

Poznamo pa Matjaža še po eni zanimivosti. Že pred več kot 20 leti je obvladal kitajski jezik, kar je bilo takrat redkost. Zdaj govori kitajsko že veliko ljudi, saj že 20 let obstaja na Filozofski fakulteti oddelek za ta jezik.

Pred leti je bil večkrat na Kitajskem. »Tam sem bil vedno samo po en mesec; poleti 1997 in 1998 pa potem spet poleti 2013. Iz države ‘tretjega sveta’ je postala Kitajska vsaj v nekaterih delih države gospodarsko in infrastrukturno zelo razvita država. Če sem se na primer leta 1997 še vozil na vlaku skupaj s kokošmi, sem se leta 2013 že peljal s super hitrim vlakom, ki dosega 380 km/h. Šanghaj je dobil leta 1993 nekaj kilometrov podzemne, danes ima 784 kilometrski tirni sistem.«

Med letoma 2000 in 2005 je bil trikrat po nekaj mesecev tudi na Tajvanu. »Tja sem šel, ker se je takrat dalo poučevati angleščino in relativno dobro zaslužiti, tako, da sem si lahko plačal letalo, faks in tamkajšnje življenje. Pa še po enakih knjigah so takrat delali kot na našem faksu. Zdaj je podobna situacija na Kitajskem, na Tajvanu pa so nadzor nad učenjem močno zaostrili in je praktično nemogoče učiti brez diplome. Angleščino sem učil v šolah za popoldansko varstvo, kamor so otroci prišli iz javnih vrtcev in šol in so tam imeli kosilo, dodatni pouk, pisali domače naloge in imeli tečaje angleščine. Na Tajvanu je to, da znaš angleško, statusni simbol. Celo to zahtevajo, da imaš severnoameriški naglas. Zato sem velikokrat izjavljal, da sem Kanadčan Mat McClean.«

Leta 2000 na faksu ni naredil izpita, ki je bil pogoj za napredovanje, in bi lahko letnik izgubil. Odločil se je, da gre na Tajvan in se tam pripravlja za izpit. Na Tajvanu se je uspešno pripravil, zato se mu je zdel to dober način študija. Naslednje šolsko leto je to ponovil. »Izpite sem pač delal samo v poletnih in jesenskih rokih ne pa tudi zimskih.«

Ima Matjaž Medvešek kakšne načrte v zvezi s to deželo, ki mu je očitno ostala v prijetnem spominu?Tam je živel enkrat celo leto v kosu in dvakrat po pol leta.

»Tajvan mi je res prirasel k srcu že zaradi prijaznosti ljudi. Uradni jezik je mandarinščina kot na Kitajskem. Ko bodo otroci malo večji, bi šel rad s celo družino enkrat tja. Z njimi bi šel seveda tudi kam drugam, kjer še nisem bil. Čas kar hitro teče in upam, da nam bo to kmalu uspelo.

Zdaj pa se otroka najbolj veselita obiskov starih staršev na Dolu, kjer preživijo skoraj vsak konec tedna.

Fanči Moljk

Foto: Fanči Moljk in arhiv Matjaž Medvešek