Kako je prišlo do vašega sodelovanja z RTV Slovenija?
Uredniku Janiju Virku je bila zgodba všeč, tako da sem se lotil projekta. Kot režiser sem z RTV Slovenija sodeloval prvič, prej pa sem delal z njimi kot asistent pri drugih projektih.
Kakšen je idealni interval snemanja filmov slovenskih režiserjev?
To je težko reči. Vsak izmed nas ima drugačen ritem dela. Odvisno je tudi od priložnosti. Idealno bi bilo na vsake tri leta, ampak pri teh pogojih v Sloveniji je to skoraj neverjetno. Če redno delaš, pa ja, idealno bi bilo od tri do pet let, da narediš scenarij, posnameš, zmontiraš.
Kako ste izbrali igralke za film Dekleta ne jočejo?
Ne prek klasične avdicije. Z vsemi tremi igralkami sem želel enkrat delati in zato so bile v ožjem izboru. Dobival sem se z njimi, se z njimi skoz pogovor spoznaval … Vsaka je svojevrstna igralka, v filmu igrajo različne like in odlično ustvarijo ženski pakt.
Glede na to, da imajo Zasavci Tanjo Ribič kar za svojo, moram vprašati: kako je delati z njo?
Tanja je zelo profesionalna igralka in se ne obnaša nič zvezdniško, če kdo tako misli. Moje izkušnje nasploh z medijsko prepoznavnimi ljudmi so takšne, da so v zasebnem življenju profesionalni in povsem v redu ljudje. Z njo je res super delati, ker želi opraviti stvari profesionalno. Režiserju zaupa in ga vpraša, ali je to tisto, kar je od nje pričakoval. Pripravljena je tudi toliko časa ponavljati prizor, dokler ni zadovoljen …
Tatjana Polanc Kolander
Toliko za pokušino. Celoten intervju je objavljen v prvi letošnji številki Zasavskega tednika, ki vas bo v poštnem nabiralniku čakal že ta konec tedna.
