torek, 11 februarja, 2025

Iz te kategorije

Martinova sobota

Lavra Izgoršek, sekretarka Društva prijateljev mladine Trbovlje:

»Praznik svetega Martina pri nas velja predvsem za praznik vina – dan, ko se mošt spremeni v vino. Sama zgodba govori o sv. Martinu in njegovi skromnosti in zavzemanju za reveže. Mene martinovo najprej spomni na spremljajočo pojedino: gosko, mlince in rdeče zelje. Bistven pomen praznika pa ni ravno v nazdravljanju z vinom in pojedini, ampak se s praznovanjem zahvalimo za izobilje v življenju in spoštujemo pomoč drugim. Sama praznika posebej ne obeležujem. Je pa vsaka takšna priložnost namenjena druženju več kot dobrodošla, saj s tem, ko namenimo čas drug drugemu, naredimo veliko tako zase kot za nam drage osebe. Ob tem se včasih opomnimo, da nam pa le ni tako težko v življenju in imamo marsikaj, za kar smo lahko hvaležni.«


Branko Majes, direktor TKI Hrastnik::

»Kot ljubiteljski vinogradnik spoštujem martinovanje kot praznik in si seveda z družino in prijatelji privoščimo vse navedene dobrote, ki jih ponuja jesen. Resnično je martinovanje za vse pridelovalce vina praznik, saj po celoletnem delu ocenimo svoj trud in ocenimo kvaliteto letine, ki je hvala bogu vsako leto različna, da se imamo o čem pogovarjati. Vinograd je zame zelo pomemben, saj povezuje družino in skrbi za mojo fizično aktivnost, ki jo pri svojem delu absolutno rabim.

Glede zgodb o sv. Martinu in goski poznam nekaj različic, ki pa niso pomembne. Pomembno je, da je martinovanje ljudski praznik, predvsem podeželja, in da se tradicija nadaljuje. Strinjam se s tistimi, ki menijo, da bi lahko postal ta dan praznik, saj ima za veliko ljudi poseben pomen. Pomoč šibkejšim je nujna in jo vsekakor zagovarjam in tudi izvajam. Pri tem nastaja en velik problem, ko lenuhi izkoriščajo sistemske rešitve in postajajo paraziti družbe, brez da bi prispevali po svojih močeh in sposobnostih.«


Mateja Grošelj, univ. dipl. novinarka, osebna družabnica starejšim, Trbovlje:

»Vsi prazniki, ne glede na njihov izvor in sporočilnost, so izgubili svoj žar, svojo težo. Seveda le, če vprašate mojo ali še starejše generacije, katerih antropološka značilnost je, da lahko podobna sedanja dogajanja primerja(m)jo s tistimi nekoč. Mladina, jasno, vse te ljudske običaje, šege, navade, pa tudi razne spominske dneve, doživlja drugače, po svoje, v stilu sodobnega življenja. In si izmišlja ali privzema nove praznike, valentinovo in noč čarovnic, na primer. Toda tisto, kar se je stoletja prenašalo iz roda v rod, je pognalo korenine in ne more izginiti preko noči, v to sem prepričana. Po moje zato, ker so tovrstna slavja polna vrednot in – dobrot. Koliko enega oziroma koliko drugega kdo premore, ve vsak zase. V resnici pa smo lahko 11. novembra praznično razpoloženi vsi: če častimo god dobrosrčnega svetnika ali če nazdravljamo mlademu vinu. Iskreno, meni veliko več kot bogato martinovo nedeljsko kosilo pomeni to, da ga pojemo skupaj tisti, ki se imamo radi.«


Ivo Potočnik, predsednik GZ Zagorje in PGD Kotredež:

»Pred leti smo v prostorih PGD Kotredež gasilci pripravili martinovanje, potem pa smo to zaradi prostorske stiske opustili. Dvorana je namreč majhna in neogrevana. Čeprav praznika svetega Martina posebej ne obeležujem, imam rad dobro družbo in kvalitetna, dobra vina. Nad gosko in mlinci pa iskreno povedano nisem najbolj navdušen.«


dr. Špela Režun, direktorica Varstveno delovnega centra Zagorje:

»Martinovo. »Uraden« razlog, da si Slovenci vzamemo čas za druženje, tradicionalno hrano in seveda mlado vino. Pozitivno. Ohranjamo slovensko kulturo. Veselega (ne beri pijanega) vzdušja v Sloveniji je vse premalo. Zato imam praznik sv. Martina rada.

Dobro je, če je praznik lahko »prazen« dela, hitenja, komercialnosti, »poln« pa »opomina« o smislu človeškega življenja, ki temelji na dobrih medsebojnih odnosih in hvaležnosti za naš obstoj. A prazniki v Sloveniji so na žalost postali zelo »prazni« v tem nematerialnem, duhovnem smislu, »polni« pa vsega tistega, kar ni vredno besede praznik.

Naj bo zato letošnje martinovo tudi »uraden« razlog za našo zahvalo naravi v skladu s pogansko tradicijo in pomoč ljudem v stiski po zgledu sv. Martina. Pa ne le v besedah, na papirju, ampak v naših dejanjih. Potem bom imela praznik svetega Martina še rajši.«

Isti avtor