

Glede zgodb o sv. Martinu in goski poznam nekaj različic, ki pa niso pomembne. Pomembno je, da je martinovanje ljudski praznik, predvsem podeželja, in da se tradicija nadaljuje. Strinjam se s tistimi, ki menijo, da bi lahko postal ta dan praznik, saj ima za veliko ljudi poseben pomen. Pomoč šibkejšim je nujna in jo vsekakor zagovarjam in tudi izvajam. Pri tem nastaja en velik problem, ko lenuhi izkoriščajo sistemske rešitve in postajajo paraziti družbe, brez da bi prispevali po svojih močeh in sposobnostih.«



Dobro je, če je praznik lahko »prazen« dela, hitenja, komercialnosti, »poln« pa »opomina« o smislu človeškega življenja, ki temelji na dobrih medsebojnih odnosih in hvaležnosti za naš obstoj. A prazniki v Sloveniji so na žalost postali zelo »prazni« v tem nematerialnem, duhovnem smislu, »polni« pa vsega tistega, kar ni vredno besede praznik.
Naj bo zato letošnje martinovo tudi »uraden« razlog za našo zahvalo naravi v skladu s pogansko tradicijo in pomoč ljudem v stiski po zgledu sv. Martina. Pa ne le v besedah, na papirju, ampak v naših dejanjih. Potem bom imela praznik svetega Martina še rajši.«