Ob občinskem prazniku je običaj, da spregovori župan in predstavi aktualno dogajanje v občini, svoje mnenje o letu med praznikoma in načrte. Marko Funkl je precej zadovoljen, nekatere stvari pa ga tudi žalostijo.
Gospod župan, ste zadovoljni z zadnjim letom v občini Hrastnik?
Na nekaterih področjih izrazito ja, na drugih pa ne. Ampak v življenju ne gre vedno vse idealno. Evropske naložbe se letos zaključujejo po pričakovanjih. Malo slabše je z naložbami na državnih cestah, ker je država kar precej zmanjšala sredstva zanje. Še lani smo bili dogovorjeni, da bodo uredili cesto mimo obrtne cone, cesto čez Dol, krožišče pri Sparu, preplastili del ceste Pod Škalo in uredili odsek Spodnje Marno–Forstek s pločnikom. Država je ustavila nekatere projekte, kar me kot župana žalosti. Še posebej pa nas skrbi, ker se zelo počasi odvijajo stvari v zvezi s cesto Hrastnik–Zidani Most. Že septembra je bil sprejet prostorski načrt, potem pa so se stvari umirile. Če do leta 2025 ne bodo pričeli z gradnjo, bo to še ena vlada, ki za Zasavje ne bo naredila osnovnega koraka, to je približanja Zasavja preostali Sloveniji s cestno infrastrukturo. Ali avtocesto ali pa v smeri Posavja. Iskreno želim, da bomo 2025 lahko vlado pohvalili, da bodo stroji brneli in gradili cesto proti Zidanemu Mostu.
Kaj pa dobre stvari?
Oba velika kohezijska projekta, obrtna cona in kanalizacija, potekata po načrtih. Na koncu bo vrednost okoli 7 milijonov evrov, kar je ob 16-milijonskem proračunu velik zalogaj tudi za Občino. Zaključili smo energetsko sanacijo Vrtca Sonček, začeli energetsko sanacijo zdravstvenega doma. Za razpis Sklada za pravičen prehod imamo pripravljen projekt komunalne opremljenosti Obrtne cone Rudnik, s čimer želimo oživiti to območje. Radi bi zagotovili razvoj obrti, želimo postaviti center za kulturne dogodke, vključno z jamo, programe za najmlajše, urediti hostel. Odprli smo prenovljeno Mlakarjevo stanovanje kot muzejsko enoto Zasavskega muzeja Trbovlje. Še posebej pa sem zadovoljen, da se bliža gradnja doma starejših občanov na Leši, ki bo predvidoma zaključena do konca leta 2025. Upam, da bomo do občinskega praznika imeli tudi veljavno gradbeno dovoljenje za stanovanjski kompleks Resnica. Z Ministrstvom za solidarno prihodnost RS smo v zaključni fazi urejanja dokumentacije. Gradili bomo tri bloke po 24 stanovanj. En blok bo občinski, drugega bo financiral Spekter, tretjega naj bi stanovanjski sklad ali stanovanjska zadruga.
Stanovanjske zadruge so tako ali tako zdaj »in«, kajne?
Evropska komisija je nekaj tednov nazaj vsem državnim parlamentom naložila, da morajo spodbujati stanovanjske skupnosti v obliki zadrug po celi Evropi. To nam gre na roko, saj smo verjetno edina občina, ki je tako daleč z ustanavljanjem zadruge. Minister bi moral to priložnost zgrabiti z obema rokama. Želimo si, da bi začeli graditi prihodnje leto in zaključili gradnjo v letu 2025. Intenzivno iščemo tudi investitorje za gradnjo oskrbovanih stanovanj na Leši ob domu. V Hrastniku imamo trenutno potencial za gradnjo 100 in več stanovanjskih enot in za približno 50 stanovanjskih hiš v conah, kjer je komunalna oprema zelo blizu. To je dobro tudi zato, da zagotavljamo ljudem prihodnost v naši občini.
Kaj pa gospodarstvo?
Kar se tiče gospodarstva, sem vesel, da podjetja pripravljajo projekte za črpanje sredstev iz Sklada za pravičen prehod. Za številne je to velika priložnost, za Zasavje je zaenkrat na voljo skoraj 60 milijonov evrov za gospodarstvo. Če to ni velika priložnost, ki jo imata samo Zasavska in Šaleška regija, potem ne vem, kdaj bo boljši čas za zagon zelenih tehnologij in gospodarstva.
Vemo, da večja podjetja v Hrastniku kar dobro poslujejo, kako pa je z razvojem malih podjetij?
Nekatera podjetja se dobro razvijajo. Vesel sem, da se v Hrastnik po naših informacijah seli proizvodnja Rujz dizajna, ki ima prostore v stavbi bivšega Sijaja. Lepo napreduje tudi podjetje Bonpet. Želimo si, da bi okrepili Regionalni tehnološki center Zasavje, ki je v solastništvu podjetij in občin, ter da bi bilo takšnih podjetij v Hrastniku še več. Mi bomo v sklopu Obrtne cone Rudnik prijavili v Sklad za pravičen prehod tudi podjetniški inkubator za manjše, bolj »hišne« podjetnike, ki bodo lahko dobili prostor za razvijanje svojih idej. V inkubator želimo vključiti tudi razvojni center novih materialov, že omenjeni RTCZ in še kakšno od institucij v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Zasavje. Tako bi lahko ustvarili pogoje za tiste, ki se želijo razvijati, imajo investicijski potencial. Iz tega pa se lahko razvije tudi kaj večjega.
Razvoj mesta gre naprej. Kaj pa razvoj podeželja v občini?
V preteklih tednih smo pregledovali vse pobude za razvoj turizma. Na tem področju delamo korake naprej. Število ponudnikov produktov v TIC se povečuje, vsako leto je več obrtnikov, kmetov, čebelarjev in drugih, ki se ukvarjajo z dejavnostmi. To niti ni več le hobi, ampak tudi del preživetja, kar je izrazitega pomena za razvoj turizma, pa tudi kmetijstva. Nekdo, ki ima kmetijo, lahko ponudi dodatne izdelke in dejavnosti, razvija še turistični del. In to je stimulativno. Vsako leto se povečuje število nočitev v občini, imamo kar nekaj pobud za nove namestitvene kapacitete. Razvijajo se novi programi. Področje Turja, Gor, Kopitnika in del Kala, ki so višja območja, ima izrazit potencial za razvoj turizma, rekreativnih dejavnosti in zraven tudi razvoj kmetijstva. Želim si, da uredimo tudi ceste na teh območjih. Res pa je, da imamo trenutno vse občine v Sloveniji velike težave z vzdrževanjem asfaltnih cest, ki niso državne ali glavne, ker enostavno nimamo vira za njihovo urejanje.
Kdaj pa bi jih lahko začeli urejati?
Skupnost občin Slovenije je pripravila predlog za vlado, da bi dobili sistemski vir za obnovo cest, saj trenutno ni denarja zanje. S kohezijskimi sredstvi lahko urejamo vodovode, kanalizacijo, lahko gradimo kolesarske steze. Absurdno, ne moremo pa vlagati denarja v lokalne ceste. Kadar imam priložnost, povem ministrom, da težko razložimo ljudem, da je denar za kolesarsko stezo, nimamo pa denarja za gradnjo ceste proti Kopitniku ali Kalu, ki sta dolgi cesti in je investicija večmilijonska, če bi ju hoteli samo preplastiti.
Kaj pa življenje na drugih področjih v občini?
Zadovoljen sem z delovanjem javnih zavodov, javnih podjetij. Na veliko področjih smo naredili številne korake naprej. Imamo nekaj izzivov na področju zdravstvenega doma, tudi doma starejših – čeprav ta ni v pristojnosti Občine, je vendar tako prepleten z lokalnim okoljem. Tam so naši ljudje, tako delavci kot oskrbovanci, tako da je to prioriteta. Do jeseni bi radi uredili razmere v domu. Oba zavoda sta trenutno brez stalnega vodstva, zato bo izziv, da uredimo vodenje.
Kaj pa na drugih področjih?
Z vzgojno-varstvenimi zavodi – šolo, vrtcem in glasbeno šolo – dobro sodelujemo, vsi si želimo narediti še kakšen korak naprej. Pripravili smo dan izobraževanja za vse pedagoge v vseh treh javnih zavodih, kjer smo se pogovarjali tudi o odnosih. Vsi vemo, da to, kar se je zgodilo v Srbiji, ni nekaj, kar je zelo oddaljeno. O tem je treba govoriti, pa naj gre za vlogo institucije, učiteljev, staršev ali otrok. Težava je večplastna, če o tem ne govorimo, ostaja občutek, da je vse v redu. Želimo, da bi vse institucije poleg izobraževalne funkcijo razvijale tudi vzgojno. Želimo si spoštovanje med vsemi dejavniki in odnose na višji ravni.
To, da so na podeželju krajevne skupnosti veliko bolj povezane, je dobra stvar. Res je, ljudje se med seboj poznajo. V večjih središčih pa je vse manj interesa za vključevanje v društva ali delo krajevne skupnosti. Če ne bomo kot družba naredili na tem področju koraka naprej, se bojim, da bodo številni sistemi začeli razpadati ali pa se preoblikovali v nekaj drugega. Upam, da v nekaj boljšega.
Sodelovanje z državo. Povedali ste, da niste zadovoljni s področjem cest. Kaj pa sicer?
Moje mnenje je vedno iskreno. V vsaki vladi imamo ministre, ki so zelo odzivni, operativni, in ministre, ki niso. Žal. Mislim, da to ni povezano z levo ali desno politiko. Je zgolj povezano z odnosom, ki ga nek minister vzpostavi, ali z vlogo tega ministrstva v vladi. Mogoče kakšen minister ne dobi dovolj denarja ali pa nima dovolj moči v vladi, da bi si ga priboril. Razumem, da je tudi na državnem nivoju veliko težav, da imamo vsi skupaj velike izzive. Z večino ministrstev korektno sodelujemo. Seveda pa ni župana, ki si ne bi želel več pozornosti pri vzpostavljanju osnovne infrastrukture, torej državnih cest.
Sodelovanje med zasavskimi občinami je v zadnjem času precej boljše. Katere so tiste naloge, ki ste si jih župani zadali za prioritetne?
Sodelovanje je dobro tudi v širši regiji, saj smo ustvarili dobro sodelovanje tudi z Občino Laško. Občina Hrastnik ima skoraj polovico meje z njo. Dobro sodelujemo tudi z Radečami in Litijo, ki je na nek način prišlek v našo regijo. Župani vseh treh »klasičnih« zasavskih občin smo zadnje čase res povezani. To se bo kmalu še bolj pokazalo, saj enotno nastopamo tudi v Ljubljani, kar je velikega pomena. Smo na dobri poti, da se skupaj borimo za velike projekte. Prepričan sem, da se bo to poznalo tudi pri dogodkih, ki jih organiziramo v posameznih občinah, da jih bomo znali uskladiti in ne bomo pripravljali velikih dogodkov istočasno.
Kakšni so vaši načrti?
Poleg vseh že prej omenjenih projektov si želimo priključiti v omrežje sončno elektrarno na OŠ in jo prihodnje leto nadgraditi vsaj za še enkrat takšno kapaciteto. Energetska samooskrba javnih objektov je prvi cilj, širjenje na prebivalstvo pa drugi.
Hrastniški občinski praznik je povezan z delavskimi pravicami. Kaj želite občankam in občanom ob občinskem prazniku?
Praznujemo v spomin na boj za delavske pravice, na veliko gladovno stavko rudarjev. Želim si, da ljudje prepoznajo, da ni vedno treba gledati samo skozi individualno prizmo, kaj ima nekdo, ampak da smo skupaj resnično močnejši. Tako kot smo močnejši, če se občine povezujejo, smo močnejši tudi, če se povežemo s sosedi, v skupnosti, če pomagamo v kakšnem društvu, krajevni skupnosti in znamo pohvaliti tisto, kar je dobro, in smo odkrito konstruktivni. Vsem občankam in občanom želim veliko zdravja, dobre volje in optimizma, ker ga v teh časih resnično potrebujemo.
Savus
Foto: Občina Hrastnik
