Marko Funkl je zasedel županski stolček v občini Hrastnik v močni konkurenci potem, ko se je prejšnji župan Miran Jerič odločil, da ne bo več kandidiral. Zato klasičnih vprašanj ob občinskem prazniku, kaj je novega od zadnjega praznika, nismo zastavljali. Funkl bo skušal svoje politične izkušnje in izkušnje dela v društvih ter ukvarjanja s področjem prekarnega dela klub mladosti unovčiti tudi na novem delovnem področju.
Nekaj mesecev je že preteklo odkar ste na županskem fotelju. Je precej drugače, kot ste si predstavljali?
Ja in ne. Drugače je to, da sem pričakoval malo več časa za razmislek, za branje ali poduk. Praksa pa je takšna, da se je potrebno takoj odločat in nikoli ni časa, saj je vedno gneča pred vrati. Tisto, kar me je mogoče malo presenetilo, je to, da je občina kot nekakšna stara lokomotiva Rabi nekaj časa, da se »zalaufa«, ko pa »zalaufa«, pa pelje. Kakšno stvar bi raje naredil malo hitreje, pa gre bolj počasi. Drugače pa moram reči, da težava, ki je nisem predvidel je ta, da imamo v občinski upravi trenutno fazo upokojevanja in bolniških in je tudi to razlog, da se kakšna stvar malo počasneje obrne. Ampak na koncu se vse uravnoteži, čez čas bomo pa kakšno stvar hitreje naredili.
Kaj ste pripravili letos ob občinskem prazniku Hrastnik?
Letos smo prireditven del večinoma pustili, da teče tako, kot prejšnja leta. Je pa letošnje leto za nas leto reorganizacije. Veliko se dobivamo z direktorji javnih zavodov, z društvi, z občinsko upravo, kar se bo poznalo šele naslednje leto. Malo spreminjamo sistem obveščanja, sistem komuniciranja med zavodi, društvi. Že 10. januarja bomo poskusili imeti koledar za celo leto za prireditve javnih zavodov in društev, ki jih podpira občina. Želimo, da so občani tudi v tem obveščeni preko mobilnih naprav, ne samo klasično preko radia in časopisa, interneta. Dejansko poskušamo občino peljati v 21. stoletje. Ukvarjamo se tudi s pripravo različnih strategij, predvsem turizma in kulture. Poleg tega smo uspeli konstituirati nekatere organe – od sveta za invalide, v naslednjih dneh svet za mlade. Pripravljenih imamo že en kup pravilnikov, ki jih bomo spreminjali. Peljemo stalne projekte. Kdor misli, da župan pride in postavi stvari na glavo, se hudo moti. Župansko delo je zelo omejeno na perspektive, črpanje sredstev, ki jih določa tudi država z evropsko unijo, dolgoročne načrte, za katere je potrebno pripraviti obsežno dokumentacijo. Prav velikega odtisa župan v pol leta ne more pustiti.
Rekli ste, da je občina kot stara lokomotiva, država je verjetno še malo bolj zarjavela? Se premika v odnosu države do občine, kako vi čutite to?
Če smo mi stara lokomotiva, je država še starejša. Ima več vagonov, zato se še počasneje premika. Država se včasih ne obnaša do občin najbolj prijateljsko, kot bi bili na različnih bregovih. To je težko razumeti. Menim, da je država samo nekdo, ki sistemsko ureja stvari, ki jih mora lokalna skupnost izvajati. Včasih pogrešam komunikacijo s strani države, predvsem zato, ker nas ne poslušajo toliko, kolikor bi lahko. Je pa res, da ima vsak župan več želja, kot jim država lahko prisluhne. In je res, da ima več ljudi prav tako več želja, kot jih je župan zmožen izpolniti.
Kakšni vagoni so pa v sosednih občinah? Ali pa okoliških?
Na začetku mandata sem si rekel, da se ne bom klasično primerjal s Trbovljami ali Zagorjem. In tega se držim. Za stvari, ki so skupne, bomo morali najti skupen jezik. Zelo mi je žal, da ne sodelujemo na več področjih – na nekaterih lepo sodelujemo, na nekaterih malo manj. Škoda pa se mi zdi, da razvojen projekte, kulturne, turistične, športne ne peljemo s skupnimi močmi. Vrtičkanje zasavskih občin je nazadnjaška logika.
Takoj smo pri Cerozu, ki je trenutno najbolj aktualna zadeva, kar se tiče sodelovanja med občinami. Kje smo?
Trenutno smo pri tem, da se pogovarjamo, kakšno vrsto sanacije bomo speljali. Kar ni nujno slabo, ker vmes, ko se pogovarjamo, nekatere stvari same od sebe že grejo svojo pot. Se pravi, poslovodstvo je z dvigom cene prišlo do tega, da je podjetje bolj likvidno, odločba inšpektorata, da morajo odstraniti do konca leta 3000 ton RDF-a, je pospešila delovanje v tej smeri. Dejstvo pa je, da moramo najti skupno rešitev. Tudi poslovodstvo Ceroza bo moralo predlagati racionalizacijo. Mislim, da ni ekonomsko, da imamo dva direktorja – en direktor letno stane letno približno 40.000 evrov. Ni logično, da smo dve leti čakali z zvišanjem cene in mislim, da je potrebno vložiti vse potrebno, da odgovorni za takšno luknjo tudi odgovarjajo.
Katere zadeve še rešujete z drugimi občinami?
V prvi vrsti iščem tudi zunanje povezave. Ena teh stvari je recimo, da se želimo priključiti pobudi Nove Gorice pri iniciativi Evropske prestolnice kulture, kjer bi bil Hrastnik lahko partnersko mesto. Z Laškim se bomo poskusili povezovati na področju turizma, kjer se imamo kaj naučiti od njih. Prav tako je opcija, da kanalizacijsko omrežje rešujemo na Breznem in Belovem skupaj z občino Laško. Jaz verjamem, da bomo tudi z Radečami našli veliko skupnih točk, saj so vendar naši sosedje. Poleg tega imamo še kar nekaj javnih zavodov skupaj v Zasavju – od Medobčinskega redarstva, Lekarn, deloma sodelujemo tudi pri VDC-ju, sodelujemo pri Zasavski ljudski univerzi in drugih ustanovah. Sodelovanje se bo s prihodom Litije v statistično regijo moralo še popraviti. Tudi od Litijanov se lahko marsikaj naučimo. Litija npr. izjemno dobro črpa nekatera sredstva, predvsem na področju razvoja podeželja in turizma.
Katere pa so stvari v občini, ki so najbolj aktualne?
Imamo štiriletni program, ki se ga želimo držati po domače povedano kot pijanec plota. Prvo so to strateške, velike investicije, ki niso odvisne samo od nas. Zdaj imamo jasno sliko, kakšna bo dinamika državnih cestnih projektov, ki so vezani na Hrastnik. Če bo vse po sreči, bomo vse ceste, razen Hrastnik – Zidani Most, dokončali v tem mandatu. To pomeni ureditev ceste čez Dol, posodobitev ceste pri Steklarni in TKI, zaključili bomo posodabljanje ceste v Čeče. Prepričan sem, da bomo uredili tudi križišči pri Sparu in pri tržnici v Hrastniku, kjer želimo skupaj z državo poskrbeti za rondo. Sestanki za te ceste in preplastitev nekaterih delov državnih cest že potekajo. Veseli me, da je država pripravljena urediti tudi cesto Hrastnik – Zidani Most, saj bo to zelo pomembno za Hrastnik in tukajšnje gospodarstvo. Naslednja prioriteta je gospodarstvu omogočiti najboljše pogoje. Veliko podjetnikov je kupilo prostore v raznih stavbah, ali so to bivši prostori GD-ja ali RTH-ja. Nekaj prostorov je še na voljo. Prepričan sem, da bodo ljudje, ki so jih kupili, znali revitalizirati površine, da se bo gospodarstvo razvijalo. To pomeni tudi nova delovna mesta. Prav tako je tudi z večjima podjetjema Steklarno in TKI in njuni naložbi. Če bo gospodarska rast še eno ali dve leti takšna, kot je trenutno, bodo te naložbe dale Hrastniku zelo drugačen izgled. Če pa želimo v občini dejansko narediti korak naprej, je pa nujno nekaj narediti tudi na področju stanovanjske politike. Delovna mesta brez stanovanj za mlade so praktično delanje dodane vrednosti za druga mesta, ne pa za Hrastnik.
Kako kaže z dostopom do Dirmajerjevega hriba?
Prav te dni objavljamo razpis za izbor izvajalca. Težava pri urejanju dostopa je dvoplastna. Projekt lahko izvedem le v sodelovanju z Slovenskimi železnicami, ki imajo zunanje izvajalce. Ti imajo roke, ki se jih morajo držati in niso najkrajši. Na žalost je papirologija in priprava projekta bolj dolgoročna, kot smo si želeli. Še vedno pa je naš pogoj in tudi Slovenskih železnic, da v letošnjem letu zaključimo z obnovo, razširitvijo in poglobitvijo podvoza na Dirmajerjev hrib.
Ali se boste letos lotili še kakšnega večjega projekta?
V teh dneh zaključujemo z razpisom za izbor izvajalca za Kulturni dom na Dolu, kjer bodo prostore dobili tudi KS Dol, Društvo upokojencev Dol in KUD Svoboda Dol. V prihodnosti razmišljamo skupaj z Društvom upokojencev Dol tudi o razpisu LAS-u, da bi uredili še del prostorov, ki jih ne bomo obnavljali ob tej posodobitvi. Celotna stavba, del je celo iz leta 1850, kar jo uvršča med najstarejše stavbe ne samo na Dolu ampak tudi v občini, bo energetsko sanirana s fasado, z novimi okni in novo streho. En del bomo tudi notranje preuredili. Prepričan sem, da si Dol, kot eno lepših vaških središč daleč naokoli, to zasluži. Na Dolu dobimo tudi nov gasilski dom. V teh dneh je bil izbran izvajalec, dela se bodo začela že v naslednje tednu. Leta 2021 naj bi se začela gradnja ceste čez Dol, kar pomeni tudi rušitev določenih objektov, ki so večinoma že dogovorjeni z državo. Nameravamo urediti tudi center Dola. Letos bo zaključena tudi prva faza ureditve tržnice, kamor bomo prestavili tudi TIC.
Bo poleg omenjenih čez eno leto ob občinskem prazniku novega še kaj drugega?
Upam, da bodo omenjeni projekti do takrat pod streho, verjetno pa bomo javnosti lahko predstavili 3 ali 4 nove. Naslednje leto bi radi preurediti športno kulturni center na Logu, saj želimo urediti prostor za občane, za kulturne in športne dogodke in za mlade. Želja je urediti tartansko stezo, plato za bazenom spremeniti v amfiteater za kulturne prireditve, zaprli bi radi tudi promet proti bazenu in urediti večja igrala za otroke.
Marko Planinc
Foto: Branko Klančar
