Po težki bolezni se je poslovila Marija Fabjan – Marjana, Trboveljčanka od rojstva 2. oktobra 1943.
V rodnem mestu je obiskovala gimnazijo. Kot gimnazijka je začela sodelovati kot šepetalka v gledališču in v osemdesetih letih nadaljevala v gledališki skupini Svoboda center. Zaposlena v trboveljskem Rudisu je bila nepogrešljiva pri projektih s tujimi partnerji. Mnogi Zasavčani predvsem mlajše generacije so se pri njej naučili tujih jezikov, spoštljive komunikacije in sočutja. Mnogi so jo cenili kot iskrivo sogovornico o literaturi, glasbi in filmu.
Znanci in prijatelji so cenili njeno damsko uglajenost, razgledanost, načitanost in širokega duha. Njena vrata so bila vedno odprta vsem, ki so potrebovali pomoč ali nasvet.
Marjana je bila okoljska aktivistka, ena ustanovnih članic in častna članica društva Eko krog. Skupaj z maloštevilnimi drugimi Trboveljčankami se je postavila po robu sežiganju odpadkov v Cementarni Trbovlje, kar je močno odmevalo v slovenskem in širšem okolju. Tudi po upokojitvi je bila s pronicljivimi opažanji in predlogi na mnogih področjih aktivna v lokalnem in širšem okolju. Njena neizpolnjena želja ostaja ureditev stavb v koloniji Njiva.
Čeprav ji je starost prinesla bolezen in smrt mnogih bližnjih, med njimi dobre prijateljice Sande, je upravičeno s ponosom gledala na dosežke okoljskega boja, katerega pomemben del je bila tudi sama. Njena neomajna drža, zanesljivost in veder pogum v okoljskih bitkah sta zgled mnogim generacijam.
S prijateljico Sando sta bili popotnici, saj sta obredli in spoznali mnogo slovenskih znamenitosti in tudi prekomorskih krajev z drugačno kulturo. Vztrajnost je dokazovala tudi z nenehnim učenjem klavirja.
Številni pa so poznali Marjano samo kot drobno urejeno gospo, ki je mnogo let po Trbovljah sprehajala majhno psičko Kalki in za vsakogar našla prijazno besedo.
EK
Foto: EK
