Na jutrišnjem Zimskem jamatlonu bo zbranim zapel Rudarski pevski zbor Loški glas. Zbor je bil ustanovljen v novembru leta 1927 v prostorih Ašičeve hiše na Lokah. Ustanovilo ga je okrog trideset prijateljev. Prvi zborovodja je bil Srečko Godina, ki je krepko oral ledino in popeljal zbor do prvih nastopov. Zbor je imel vaje dvakrat tedensko v prostorih Ašičeve hiše in pravijo, da sta bila prav Leopoldina Ašič in Alojz Ašič st. duhovna voditelja, ki sta pevce bodrila in navduševala za lepo slovensko pesem. Prvič so javno nastopili 3. februarja 1929 v dvorani na Lokah skupaj z rudniško godbo. Zbor se je že ob nastanku včlanil v Hubadovo župo in se redno udeleževal raznih tekmovanj med takratnimi zbori. Po sedmih letih trdega dela je Srečko Godina zaradi starosti zbor zapustil, leta 1933 pa ga je nasledil Drago Korošec. Neumorno je nadaljeval in poglabljal delo svojega predhodnika. Tretji zborovodja je bil Ivan Grm s Svete gore, ki je zbor vodil tri leta, nato je prišla kratka doba, ko je Hubadova župa pomagala zboru s pošiljanjem zborovodij. Tako so se z zborom v tem času povezali znani slovenski glasbeniki in skladatelji Rudi Dolničar, Zorko Prelovec, Fran Venturini, Anton Vračko, Ivan Godec in drugi.
Leta 1941 je zbor prevzel Niko Škrabar, vendar zbor ni dolgo deloval, ker se je velika večina članov udeležila narodno osvobodilne vojne. Ob koncu vojne se z bojišč ni vrnilo kar 15 pevcev, ki so za svobodno slovensko zemljo in pesem žrtvovali svoje življenje. Po letu 1945 je zbor zopet začel z delom in sodeloval na proslavah, svečanostih in komemoracijah.
Ob trideset letnici sta na Lokah pod vodstvom Draga Korošca delovala kar dva zbora, ženski in moški in po potrebi tudi mešani. V obeh zborih je sodelovalo 31 pevcev in 17 pevk.
Ob petintridesetletnici je zbor že vodil Mirko Prašnikar, ki je svoje pevsko znanje prenašal na pevce neprekinjeno vse do 60-letnice zbora v letu 1987.
Od 60-letnice dalje se z zborom trudi Alenka Flere-Pavlič, ki je zaradi materinstva imela dva premora. V prvem je priskočil na pomoč Rihard Majcen, v drugem, daljšem, pa Igor Beuerman.
V lanskem letu je zbor praznoval že 90-letnico delovanja, ki ga je praznoval s slavnostnim koncertom v domači dvorani Kulturnega doma Svoboda v Kisovcu. Na koncertu sta sodelovala še pobrateni zbor Fran Venturini iz Domja pri Trstu in Mešani pevski zbor Kranjska gora.
Zbor se trudi nadaljevati bogato tradicijo zborovskega petja na Lokah. Pevci pridno vadijo dvakrat na teden, kolikor pač dopušča vedno hitrejši ritem življenja. Vsako leto zbor organizira koncert, na katerega povabi pobrateni pevski zbor iz Domja pri Trstu. V tem pojejo zamejski Slovenci, ki so po drugi svetovni vojni morali ostati v sosednji Italiji. Časi so amaterskemu zborovskemu petju manj naklonjenih kot nekaj let nazaj, zato materialno pomanjkanje za organiziranje raznih gostovanj in koncertov pevci rešujejo tako, da vabijo na koncerte prijateljske pevske zbore, ki jim kasneje vrnejo koncert v svojih dvoranah. Tako se lahko zbor predstavi tudi v drugih slovenskih krajih, kar daje pevcem veliko energije in veselja za nadaljnje delo. Pevci Loškega glasu redno sodelujejo na občinskih in medobčinskih proslavah, revijah in svečanostih in so glavni nosilci kulturnega dogajanja v občini s področja zborovskega petja. Pevci skušajo svojim poslušalcem s petjem polepšati dan, vnesti v njihova srca toplo veselje in radost, ki ju lahko človek občuti le ob lepi slovenski pesmi.
Pevci zbora pravijo, da želijo s svojim delovanjem razveseljevati ljubitelje zborovskega petja in ohraniti slovensko pesem za prihajajoče generacije, še posebno pa se trudijo ohranjati rudarske pesmi, običaje in navade, ki so bile del življenja ljudi v Zagorski dolini od leta 1755 dalje.
Nekaj rudarskih pesmi bodo zapeli tudi na jutrišnjem Zimskem jamatlonu. Zbrani bodo tako slišali dve Rudarski himni, Delavsko pesem, Rudarsko pesem ter pesmi Slava delavstvu, Mi pevci smo rudarji, So knapje v kup zbrani in – seveda – Belo snežinko.
ZT
