Lan Vozel je začel risati že takrat, ko je komaj lahko držal svinčnik v rokah. V risanju je užival že v vrtcu, kasneje v šoli, predvsem v podaljšanem bivanju, kjer je risal risbe za mami in očija.
Lan pa nima le slikarskega talenta, ampak je tudi odličen športnik, saj že devet let trenira karate. Da je res vsestranski, dokazuje zaključena nižja glasbena šola, kjer se je učil igrati klavir. Lan je tudi odličen učenec, ki obiskuje 9. razred OŠ Tončke Čeč. Uspešno sodeluje in zastopa šolo na različnih šolskih, regijskih in državnih tekmovanjih. Šolanje bo nadaljeval na trboveljski gimnaziji, v bodočnosti pa bi rad izkoristil svoj likovni talent, saj si želi postati oblikovalec, npr. prestižnih avtomobilov.
Prejšnji teden je bila v galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja Trbovlje otvoritev prve razstave njegovih del. Razstavlja portrete (svojega pokojnega dedka, svojo sestrično), nekaj slik je z morsko tematiko, zanimive pa so tudi slike živali (leopard, tiger).
Akademska slikarka Nataša Jan Virant, magistra umetnosti, je o svojem varovancu na odprtju slikarske razstave povedala: »Ob prvem srečanju z Lanom pred petimi leti me je presenetila zrelost likovne govorice, ki mu je bila dana ob rojstvu. Je ustvarjalec mlade generacije, ki je zelo zgodaj odkril neomejene širjave svobode, ki mu je omogočala likovno ustvarjanje. Lan ima talent ustvariti pokrajine, ki gledalca popeljejo na potovanja v širni svet in izven, portrete, iz katerih slutimo občutja upodobljencev, njegova ljubezen do slikanja živali pa se kaže skozi študije, ki jih prežema čudenje Naravi.
Med avtorjem in motivom mora zaigrati prava energija, neke vrste alkimija, ki se skozi roko slikarja prenese na slikarsko podlago. Vse se začne s prvim stikom svinčnika z risarsko površino … nadaljuje se s potezo in zaključi z nanosom barve. Gre za resnično čarovnijo. Potrebna je prava slikarska občutljivost, ki gre z roko v roki z željo po doseganju novih likovnih spoznanj in stvaritev, da nastanejo dela, ki se nas dotaknejo. Saj za to gre, mar ne? Da z deli ustvarimo most do srca gledalca; a se v njem nekaj premakne. In Lanu to zagotovo uspeva.«
ME