Zanimivo je, kako si krajani razlagajo imena svojih naselij. Turje naj bi poimenovali po izumrlem divjem volu turu, Gore po tem, ker so ljudje s Turja hodili gor, Kopitnik pa po žganju kop in kamenju, ki so ga ljudje nosili na kup ob čiščenju.
Do leta 1976 je bila v Turju podružnična šola. Da je v kraju potrebna, je leta 1889 ugotovila komisija, ki se je sestala pri 'Štorovčanovih' v Gorah. Leta 1893 so za projekt izgradnje šole izvolili zastopnike, ki jim je predsedoval Jernej Orožen (Ribič), njegov namestnik pa je bil Karel Šunta (Štorovčan). Dve leti pozneje so odkupili parcelo od Ribiča na Prednicah, ki je zadoščala za stavbišče, telovadišče, zelenjavni in drevesni vrt ter njivo. Poslopje naj bi obsegalo učilnico, stanovanje za učitelja in klet. Leta 1897 se je v njem pričel pouk. Prvi šolski vodja je bil Josip Topolovšek, v šoli pa so delovali trije oddelki s 77 učenci. Danes stavbo v občinski lasti uporabljajo za delovanje krajevne skupnosti in prosvetnega društva. V urejeni dvorani izvajajo prireditve, kot so ob materinskem dnevu, izdelovanju adventnih venčkov in novoletna prireditev z obiskom Božička. Vsakoletna gasilska veselica s kmečkimi igrami pa se odvija pred šolo in gasilskim domom v bližini.
V Turju stoji podružnična cerkev sv. Štefana, ki spada v dolsko župnijo in celjsko škofijo. V urbarju se omenja že leta 1524, a ni ohranjena v prvotni obliki. Cerkev sv. Jurija v Gorah je bila zgrajena leta 1520 in bo kmalu slavila petstoletnico. Po legendi naj bi jo zgradili v zahvalo za rešitev sina Loške gospode, ki je bil v Gorah na lovu, a se je v megli in dežju izgubil. V cerkvi in pred njo krajani zadnja leta obujajo jurjevanje.
V krajevni skupnosti je vrsta razglednih kolesarskih, konjeniških in pohodnih poti, ki vodijo v Gore in na Kopitnik. V Gorah stoji Planinski dom Gore, ki je tudi kontrolna točka Zasavske poti in Poti spominov NOB. Tudi na Kopitniku stoji planinska koča, s katero upravlja Planinsko društvo Rimske toplice. Gospodarjev je več in se v koči izmenjujejo. Na Kopitniku pripravljajo prvo soboto v avgustu Srečanje citrarjev Slovenije, ki že 27 let združuje številne glasbenike in ljubitelje citer.
Krajani so zelo ponosni na Orožnove, ki izhajajo iz Turja. To so zgodovinar in šolnik dr. Janko Orožen, ki je tudi častni občan in prejemnik posebnega priznanja Občine Hrastnik. Prav tako častna občana sta slavistka dr. Martina Orožen in politik Marjan Orožen. Politik Marko Orožen je nosilec naziva zaslužni občan Občine Hrastnik, njegov sin uspešni podjetnik in solastnik Dewesofta Andrej Orožen pa prejemnik srebrnega priznanja Občine Hrastnik.
Zanimivosti
- Pod Turjem so nekdaj našli sarkofag, ki so ga nato na 'Zoksovi' kmetiji uporabljali za napajanje živine. Sedaj ga ni več, končal je nekje v obcestnem kamenju.
- V Turju je bilo kljub visoki legi mnogo vinogradov z zidanicami, ki so se v 19. stoletju širili. Tudi o teh danes ni več sledi.
- Na področju Gor so nekdaj kopali glino in zato se tamkajšnji najstarejši zaselek imenuje Glina.
- Predelu Turja se je nekoč reklo Straški hrib, ker so tam goreli stražni ognji, ki so oznanjali bližanje Turkov in uskokov.
- V naselju Turski les je imela ena od kmetij mlin na veter, ki so ga za mletje uporabljali vsi prebivalci Gor in Kopitnika.
TPK
Članek je bil objavljen v septembrskem Zasavskem tedniku.
