Krajevna skupnost Mlinše-Kolovrat leži na skrajnem severozahodnem delu Občine Zagorje ob Savi in se razprostira na 2800 hektarjih, od česar jih je 1530 poraščenih z gozdom. Krajevna skupnost je bila ustanovljena leta 1965. Do leta l955 pa je delovala celo kot samostojna občina Mlinše.
ks-mlinse-kolovrat-info-2Krajevna skupnost Mlinše-Kolovrat ima tri središča, Mlinše, Kolovrat in Kandrše, v vsakem imajo svoje prostovoljno gasilsko društvo in v vsakem posebej proslavijo svoj krajevni praznik 24. maja. Posebni so tudi v tem, da segajo kar v tri župnije. Večji del sodi v Kolovrat, del na drugi strani potoka pod Zasavsko Sveto goro, Kandrše pa pod Vače

Krajani z veseljem povedo, da pri njih nikoli ni dolgčas. Čez leto se odvije več kot 40 prireditev, med katerimi ne manjkajo niti gasilske veselice. Sicer pa imajo osrednjo prireditev ob kulturnem prazniku v prenovljeni dvorani na Mlinšah s 160 sedeži. Februarja so na vrsti maškare za najmlajše, pripravljajo priložnostne razstave in predstavitve kulturnikov in umetnikov, srečanje starejših krajanov, počitniške delavnice v sodelovanju z DPM Zagorje, predavanja in delavnice, številne pohode, komemoracijo, tradicionalno srečanje gledaliških skupin podružničnih šol Slovenije, ki je bila letos že devetič. Tudi koncert mešanega pevskega zbora Izpod Svete gore je že tradicionalen, prav tako vsakoletna prireditev Podružnične šole Mlinše in memorialni turnir Dejana Grdena v malem nogometu, ki bo letos že 24. in je prerasel v enega največjih in najbolj organiziranih turnirjev v Sloveniji. V Kolovratu pripravljajo gasilske igre, prireditev ob materinskem prazniku in obisk Miklavža. Najmlajše krajane vsako leto obišče tudi dedek Mraz.

Pestro dogajanje in lepa narava pritegnejo v kraj številne obiskovalce. Mnogo jih pride v Gostišče pri Vidrgarju, prijateljske vezi s tujci tkejo tudi društva. Domačini pa se radi pohvalijo tudi s kulturno dediščino, kot so cerkve, kapelice, mlinsko obeležje na Mlinšah, gasilski muzej in obeležje v Kandršah, grad v Kolovratu in spominsko obeležje padlima ruskima vojakoma med drugo svetovno vojno, ki se jima vsako leto poklonijo tudi predstavniki ruskega veleposlaništva. V kraju so tudi eko drevesnica, ekološke kmetije in podeželski turizmi. Krajani veljajo za prijazne in gostoljubne, vajeni pa so tudi trdega dela in trpkih plati življenja. Tako vsaj pravijo zgodbe iz doline mlinov, ki so jih v knjigi zbrali člani Medgeneracijske skupine Mlinček. Z njo so se poklonili vsem ljudem, ki so, kot so zapisali, živeli, živijo in še bodo živeli v dolini, kjer so se pred mnogimi leti pod mlinskimi kolesi penile vode.

ZT

Članek je bil objavljen v aprilski številki Zasavskega tednika. 

Prejšnji članekŠtirje nastopi, štiri zmage za Šintlerja
Naslednji članekRudar zmagovalec 24. kroga 1. B DRL