Konec preteklega leta smo občanke in občani Zasavja izvolili tudi nova vodstva krajevnih skupnosti. Na Savusu januarja in del februarja objavljamo sestavo vseh svetov KS v treh zasavskih občinah. Zraven pa dodajamo še nekaj zanimivosti o posamezni KS, ki smo jih izbrskali in pred časom objavili v našem tiskanem časopisu. Danes je na vrsti KS Fric Keršič v trboveljski občini.
Krajevno skupnost Fric Keršič bo v mandatu 2022 do 2026 vodil predsednik Rober Vodušek, člani sveta KS pa so še Petra Čede, Polona Novak, Mitja Klančar, Rajmond Hočevar, Matic Škrbec in Primož Hančič.
Krajevna skupnost Fric Keršič leži na vzhodnem pobočju nad trboveljsko dolino. Kot večina Trbovelj in večina Zasavja je še vedno močno povezana s svojo rudarsko preteklostjo, predvsem preko kolonij, ki ljudi, ki v njih živijo, še danes povezujejo v manjše skupnosti znotraj krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost Fric Keršič je poimenovana po Fricu Keršiču , trboveljskem rudarju, sindikalnem delavcu in narodnem heroju.
Kot povsod po Trbovljah so tudi v KS Fric Keršič še danes vidni ostanki rudarske dediščine, med drugim tudi v rudarskih kolonijah, kot so Kolonija 1. maja, Kurja vas in Terezija – ena največjih rudarskih kolonij v Trbovljah. V sedemdesetih letih 19. stoletja, ko je Trboveljska premogokopna družba prevzela vse zasavske rudnike, so namreč v Trbovljah začeli graditi rudarske hiše, ki so rudarjem, zaposlenim v premogovniku, zagotavljale zgolj najnujnejše za preživetje. Kjer so istočasno morali zgraditi več rudarskih hiš, so jih združevali v kolonije. V času začetka gradnje kolonij so družine v njih živele vsaka v svoji sobi in si delile kuhinjo (prej si je včasih več družin delilo sobo in kuhinjo). Kasneje je bilo rudarskim družinam omogočeno, da so dobile tudi svojo kuhinjo. Tudi danes starejši prebivalci teh kolonij čutijo večjo pripadnost samim kolonijam kot krajevni skupnosti ali občini.
Krajani KS Fric Keršič svojih prostorov, kjer bi se srečevali, nimajo. Predstavniki krajevne skupnosti sestanke organizirajo v skupnih prostorih v starem zdravstvenem domu nasproti blagovnice, ki si jih delijo še z drugimi krajevnimi skupnostmi.
V KS Fric Keršič je bila nekdaj Petelinova vas, poimenovana po gostilni Petelin. V hiši, v kateri je bila včasih ta gostilna, danes pa je to stanovanjska hiša, je med prvo in drugo svetovno vojno bival pisatelj Ludvik Mrzel. Njemu v spomin je na hiši vzidana spominska plošča. Petelinovo vas so zgradili ob kolovozni poti, ki je kasneje prerasla v cesto. Iz precej gozdnatega dela mesta je kmalu zraslo naselje, bogato s trgovinami, gostilnami in obrtniškimi delavnicami. Od sredine 20. stoletja naselje nosi ime Partizanska cesta.
V spodnjem delu tedanje Petelinove vasi, v Šuntajsovi hiši, so leta 1903 pod vodstvom Jožefa Rinalda ustanovili svoj konzum. Ker Rinaldo ni zmogel poravnati računov, so konzum kmalu zaprli. Ignac Sitter je med ljudmi zbral potrebna sredstva, da so konzum lahko ponovno odprli.
MD in MD
Foto: arhiv Savus
