Na kletnem portalu ene najstarejših trboveljskih stavb, Gradiča, poznanega tudi kot Arzenškova ali Peklarjeva hiša, je vklesana letnica 1695. A kot piše Tine Lenarčič v svoji knjigi o Trbovljah, je to po vsej verjetnosti letnica obnove, bolj preprosta lovska hiša pa je stala tam že prej, ko naj bi vanjo zahajali Celjski grofje. Stavba je zamenjala več lastnikov, za javnost pa je bila po prenovi odprta decembra 2012. V njej je urejena tudi poročna dvorana.
Nasproti Gradiča na Trgu Franca Fakina so leta 1910 odprli Društveni dom, namenjen kulturni dejavnosti. Pozneje so mu dogradili dvorano, v kateri so dobile prostor tudi družabne in športne prireditve, v urejeni telovadnici so telovadili Orli. Pozneje sta bila v domu še kino in knjižnica ter posojilnica, trgovina in gostilna. Med vojno so dom okupirali Nemci, malo pred koncem druge svetovne vojne pa so ga bombardirali partizani. Po vojni so Trboveljčani dom obnovili s prostovoljnimi akcijami, v upravljanje pa ga je dobila DPD Svoboda II. Danes je ponovno namenjen predvsem kulturno-družabnim aktivnostim, v njem med drugim delujejo Mladinsko gledališče Svoboda in knjižnica ter nekatera druga kulturna društva.
Na Trgu Franca Fakina stoji tudi župnijska cerkev svetega Martina, v urbarju prvič omenjena leta 1265. V svojem dolgem obstoju je doživela veliko sprememb in različnih arhitekturnih slogov. Dolga leta je bilo okrog cerkve urejeno pokopališče, ki so ga morali večkrat razširiti. Zaradi prostorske stiske so kraj zadnjega počitka v Trbovljah tudi večkrat premestili. Uredili so ga tudi na njivi, ki so jo odkupili od posestnika Parašuha na Brodeh, kjer pa je zdaj že vrsto let urejen mestni park.
Nedaleč od cerkve stoji hiša, ki je bila dolga leta last Dolinškovih. Ti so se ukvarjali z gostinstvom in pridobivanjem ledu v urejenem naravnem bazenu. Pozimi so bazen napolnili z vodo, da je ta zmrznila. Ko je bil led dovolj debel, so ga razsekali s sekirami, klade ledu pa pretovorili v hišno klet. Prostor so tesno zaprli in zastrli pred svetlobo, da jim je led v njem zdržal do poletja. Tedaj so ga po kosih prodajali in razvažali gostincem, mesarjem, pa tudi prodajalcem sladoleda na vozičkih. Področje se še danes imenuje Ledenica in je nekaj časa služilo kot naravno drsališče ter športno prizorišče, a je za ohranitev takšnega namena zdaj potrebno temeljite obnove.
Krajevna skupnost si je nadela ime po Francu Fakinu, rudarju, komunistu in članu proletarskih akcijskih čet, ki so ga fašisti nacionalistične Orjune ustrelili 1. junija 1924. leta. Svoj krajevni praznik krajani praznujejo 8. maja v spomin na osvoboditev Trbovelj.
TPK
Članek je bil objavljen v avgustovski številki Zasavskega tednika.
