petek, 21 junija, 2024

Iz te kategorije

Kronična vnetna črevesna bolezen in prehrana

Kot smo že govorili v prejšnjem nasvetu, pri kronični vnetni črevesni bolezni (KVČB) pride do vnetja prebavnega trakta. S tem povezani simptomi (slabost, bolečine v trebuhu ali spremenjen okus) povzročijo zmanjšan vnos hrane ter povečanje izgub in s tem posledično pojav podhranjenosti. Pri bolnikih s KVČB se lahko zaradi napredovanja bolezni ali zapletov pri zdravljenju razvije odpoved prebavil. Ti bolniki nato potrebujejo zdravljenje s paranteralno prehrano na domu.

Ni posebne diete

Za bolnike s KVČB ne obstaja posebna dieta. Pač pa je potrebno prehrano prilagoditi posamezniku glede na to, kako prenaša posamezna živila in glede na njegove potrebe. Primarni cilj je preprečiti podhranjenost še predno se sploh začne.

Tipični simptomi KVČB (driska, bolečine v trebuhu, slabost) se pogosto pojavijo ravno po zaužitju obroka. Bolniki so velikokrat podvrženi pomanjkanju vitaminov, mineralov in ostalih snovi zaradi pogostih drisk, krvavenj in slabše absorpcije iz črevesja. Če pa podhranjenost že obstaja, je cilj, da se prepreči nadaljnja izguba telesne teže. Kar 75% bolnikov v akutni fazi namreč izgubi telesno težo.

Uravnotežena prehrana

Bolniki lahko običajno pri blagih zagonih bolezni ali med začasnim izboljšanjem uživajo uravnoteženo prehrano. Svetuje se lažje prebavljiva hrana, saj se tako omilijo simptomi same bolezni. Predvsem se svetuje uživanje manj mastne in manj začinjene hrane z nižjo vsebnostjo netopnih prehranskih vlaknin in poudarkom na zadostnem vnosu proteinov. Če ne morejo pokriti dnevnih hranilno – energijskih potreb, je potrebno dodajanje prehranskih dodatkov in enteralne prehrane.

Na splošno obstajata dve indikaciji za enteralno prehrano – ko predvidevamo, da bo vnos hrane nezadosten za več kot sedem dni ali, ko je bolnik že podhranjen. Glavni namen pa je ohranjanje ali izboljšanje prehranskega statusa. Običajno so to napitki z ustrezno sestavo, ki telesu zagotovijo dnevno 600 kcal več energije. Poleg tega pa telesu zagotavljajo tudi kakovostna hranila. Pri zelo hudih zagonih bolezni pa morajo biti bolniki tudi na paranteralni prehrani.

Prehranski krožnik

»Prehranski krožnik« je nov, bolj praktičen pogled, kako je potrebno izbirati živila, da zaužijemo uravnotežen obrok z ustreznim vnosom beljakovin (meso, ribe, perutnina, mlečni izdelki), ogljikovih hidratov (kruh, žita, škrobni izdelki, sadje, zelenjava), maščob (maslo, margarina, olja), pa tudi vitaminov in mineralov. Razdeljen je na štiri dele: po 30% škrobnih živil in zelenjave ter po 20% sadja in beljakovin. Hrana naj bo sveže pripravljena, sezonska in lokalno pridelana. Bolj podrobna navodila najdete na povezavi Prehranski priročnik za osebe s Crohnovo boleznijo in Ulceroznim kolitisom.

Prehranski dnevnik

Med zagonom bolezni lahko določena živila in pijače razdražijo prebavni trakt in poslabšajo simptome bolezni. Ne moremo pa posplošiti, da določeno živilo povzroča težave vsem bolnikom s KVČB. Prav tako ne obstaja živilo, ki bi bolezen pozdravilo. S prehrano se simptomi (krči, napenjanje, driska) omilijo. Vsak bolnik mora spoznati, katera živila mu škodijo in pri uživanju katerih nima težav. Svetuje se da si bolniki pišejo prehranski dnevnik – kdaj je jedel določeno živilo in kakšne so bile težave. Poleg tega je pomembno, da si zabeležite, kako ste odvajali blato, njegovo konsistenco in barvo, koliko časa po uživanju obroka sta odvajali, ali je bila blatu primešana tudi neprebavljena hrana, sluz, kri, …

Predno začnete jemati katerikoli prehranski dodatek, se morate posvetovali z gastroenterologom, zdravnikom ali farmacevtom. Pred nakupom pa preverite, katere pomožne snovi vsebujejo prehranski dodatki (barvila, konzervansi, …). Vitaminski in mineralni dodatki (predvsem v obliki tablet) lahko povzročijo prebavne težave. Bistveno lažje se navadimo na dodatke v obliki tekočine in prahu. Nikoli ne uživajte dodatkov na prazen želodec.

Kaj ni priporočljivo

Prehranskih dopolnil oz. zdravil na osnovi ameriškega slamnika, beta glukanov in ganoderme bolniki s KVČB ne smejo uživati. Prav tako so odsvetovani vsi adaptogeni (ginseng, ašvaganda, elevterokok, rodiola, …).

Probiotična terapija z E. coli Nissle ali mešanico probiotikov VSM#3 se lahko svetuje za vzdrževanje remisije pri blagem ulceroznem kolitisu. Pri Crohnovi bolezni pa probiotiki ne bodo podaljšali remisije in so odsvetovani v akutni fazi bolezni.

Zelo pomembno je uživanje tekočine (vode, nesladkanih čajev) – predvsem v obdobju ko je driska in krvavitve. Z nadomeščanjem tekočine in elektrolitov se izognemo dehidraciji.

Za več nasvetov smo vam na voljo v naši lekarni.

Tjaša Flere Pušnik, mag. farm., spec.

Lekarna Pušnik Trbovlje


 

Previous article
Next article

Isti avtor