ponedeljek, 4 novembra, 2024

Iz te kategorije

Krkina nagrada dr. Nejcu Petku

 Med petimi raziskovalci, ki so prejeli veliko Krkino nagrado za raziskovalno nalogo, je bil tudi dr. Nejc Petek iz Tirne. Dr. Petek je raziskovalec na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, njegov mentor je bil dr. Bogdan Štefane.

Farmacevtsko podjetje Krka je 21. oktobra mladim raziskovalcem podelila letošnje Krkine nagrade za dodiplomska in podiplomska raziskovalna dela. Predsednik uprave in generalni direktor Krke ter predsednik Častnega odbora Krkinih nagrad Jože Colarič in dr. Aleš Rotar, član Krkine uprave, direktor Razvoja in proizvodnje zdravil ter predsednik Sveta Sklada Krkinih nagrad, sta jih na slovesnosti izročila 31 mladim raziskovalcem.

Objavljamo obrazložitev nagrade.

Dr. Nejc Petek prihaja iz majhne vasi Tirna na skrajnem zahodu Zasavja. Narava v  vsej njeni celosti, od mineralov do rastlin, ga zanima že od otroštva. V osnovni šoli se je navdušil nad pretvarjanjem snovi iz ene v drugo in kmalu spoznal, da za to potrebuje znanje kemije. Izobraževalno pot je nadaljeval na Gimnaziji Litija, kjer pa je njegovo pozornost pritegnila organska kemija, predvsem zaradi njene sintetske raznovrstnosti. Temu področju se je poglobljeno posvetil na študiju na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, kjer je na katedri za organsko kemijo zaključil diplomsko, magistrsko in doktorsko delo. Mladi raziskovalec bo svoj znanstveni potencial še naprej usmerjal v  organsko kemijo in fotokemijo, vendar v prihodnje ne izključuje koraka proti kakšni drugi veji kemije.

Dr. Nejc Petek je odgovoril na nekaj vprašanj oz. tematskih sklopov za spletno predstavitev na strani koncerna Krka. Objavljamo odgovore.

Interdisciplinarno sodelovanje

Moje raziskovalno delo mi omogoča sodelovanje z drugimi vejami kemije. Na skupnih raziskavah na katepsinih tako še vedno sodelujem s sodelavci s katedre za biokemijo. Na področju organske kemije se po vzoru raziskovalne skupine večinoma osredotočam na heterociklične spojine, v okviru doktorskega dela pa sem se prvič podal na področje fotokemije. V doktorskem delu smo se posvetili fotokemijskim pretvorbam pirazolov, pomembnim heterocikličnim spojinam v znanih in potencialnih biološko aktivnih spojinah. Fotokemijski procesi temeljijo na absorpciji svetlobe, ki predstavlja vir energije. Prednost tega je, da se običajno lahko izognemo visokim temperaturam in nevarnim reagentom. Razvili smo več metod za pripravo pirazolov ter sintetizirali nabor strukturno zanimivih produktov. Proučili smo tudi fotokemijske lastnosti bicikličnih pirazolov ter jih po doktoratu že testirali kot fluorescentne označevalce proteinov.

V naravi do najboljših idej

Pri raziskovalnem delu je izredno pomembno poznavanje dela trenutno najbolj priznanih znanstvenikov na svojem področju in sorodnih področjih. Rad prebiram tudi prispevke, ki so jih moji predhodniki objavili že pred desetletji. Zaradi sodobnejše tehnologije in takrat še neznanih metod so lahko izvrsten navdih za danes še vedno zelo zanimivo delo. Seveda pa se najboljše ideje porodijo po dobrem miselnem počitku, med tekom, v hribih ali na plaži.

Dobronamerni predlogi

Kljub veliko truda in časa, ki ju raziskovalci vložimo v raziskovanje, se naše delo običajno začne in konča z mentorjem. Od oblikovanja prvih idej in teme doktorskega dela pa do pisanja in objavljanja člankov mi ne bi uspelo brez pomoči prof. dr. Bogdana Štefaneta. Z njegovimi izkušnjami in znanjem sva včasih raziskave že po nekajminutnem pogovoru speljala v pravo smer – vsako mnenje je vedno izrazil kot dobronameren predlog. V ključnih trenutkih, predvsem v zadnjem letu raziskovanja, mi je pomagal pravočasno izpolniti zadane cilje, za kar sem mu še posebej hvaležen.

Novo znanje in dobri odnosi

Vedno sem odprt za novo znanje, ki ga z veseljem predajam naprej, saj rad pomagam drugim. Pri delu sem vztrajen. Energijo vedno namenim tudi druženju z bližnjimi in prijatelji, saj me ti odnosi navsezadnje oblikujejo. Tudi med študijem v Ljubljani sem si prizadeval ohranjati redne stike s svojimi bližnjimi, vendar jih je moje raziskovalno delo včasih omejilo. Med doktorskim študijem so najbolj trpeli moji hobiji, zato sem moral nekatere opustiti. Razmišljanje o naslednji kemijski reakciji pa mi je pogosto ukradlo del počitka.

Dodatna prepoznavnost

Kljub temu da mi je že pridobitev doktorskega naziva v veliko čast, sem Krki hvaležen za dodatno prepoznavnost in priznanje vrednosti mojega raziskovalnega dela. Krkina nagrada odločno prispeva k njegovi odmevnosti, na kar sem še posebej ponosen. Krka si zaradi podpore mladim raziskovalcem, ki traja že 52 let, vsekakor zasluži pohvalo, saj tako še dodatno utrjuje pomembnost temeljnih raziskav tudi z vidika industrije.

Sporočilo mladim

Če veste, da ste se za svoje delo potrudili, bodite nanj tudi ponosni. Vedno se spomnite preteklih uspehov, saj boste lahko tako brez dvomov sprejeli nove izzive in pridobivali nove izkušnje.

Najboljši nasvet

Vse se bo uredilo, a ne samo od sebe.

Življenjsko vodilo

Razmisli, naredi, ponovi.

Savus

Foto: arhiv Krke


 

Isti avtor