Kriptovalute

»Ne bi mogla reči, da verjamem v virtualni denar, saj je to, po mojem mnenju, močna opredelitev. Verjamem predvsem, da kot družba še vedno nismo na takšnem nivoju razvoja, da bi posamezniki znali objektivno vrednotiti proizvode in storitve do te mere, da bi bila menjava brez univerzalnega menjalnega sredstva za vse najbolj optimalna rešitev.

S tehnološkim napredkom se je velik del poslovanja in našega delovanja digitaliziral, prestavil na splet, moči so se prerazporedile. To je s seboj prineslo določene izzive. Prednost imajo elektronski komunikacijski kanali in omrežja. Enako kot celotna infrastruktura se tudi menjalna sredstva prilagajajo razvoju družbe in povsem logično je bilo pričakovati, da bo tudi tu prišlo do resne alternative klasičnim finančnim inštitucijam, ki se trendom le delno prilagajajo. Mislim, da so se ljudje malo naveličali odnosa bank, ki ni vedno najbolj prijazen, saj močno delujejo s pozicije moči, zato je nekako normalno, da se iščejo druge možnosti. Ali je sedaj to »prava rešitev«, ali se splača vložiti ali ne, premalo poznam, da bi lahko kredibilno komentirala.«

»Generacija naših staršev je doživela razvoj, kakršnemu v zgodovini še nismo bili priča. Prešli so tako rekoč od lesenega kolesa, preko prvih avtomobilov, do računalnikov in pametnih telefonov. Sam verjamem, da bo naša generacija videla še večjo tehnološko tranzicijo, svet se bo namreč v našem času bolj spremenil, kot se je prej v več kot 10-ih generacijah. Prehod iz industrijske družbe v družbo znanja je zato ena najpomembnejših tranzicij, ki bo kot posledica zadnje tehnološke revolucije, Industrije 4.0, močno spremenila življenje vsakega posameznika.

Blockchain tehnologija in kriptovalute so osnove novega denarnega sistema, ki je tako revolucionaren, kot je bil prehod iz zlata v papirni denar v 17. stoletju ali kasneje v 80 na digitalni denar. Sam niti ne bi rekel da so kriptovalute višek razvoja, ki ga bomo videli na področju financ in bančništva, ampak so znanilke še večjih sprememb, ki prihajajo. Ta razvoj bo težko kdo ustavil, saj ponuja rešitve za probleme, ki so bili v preteklosti nerešljivi, recimo poceni in hitre transakcije zlasti v nerazvite države. To je glavni adut kriptovalut, ki je za njihov obstoj še pomembnejši od splošno znanega, naložbenega vidika. Z vsako novo tehnologijo pridejo tudi porodne težave in izzivi, v primeru kriptovalut je pomemben zlasti varnostni vidik in ogroženost sistema centralnega bančništva, ki se temu upira z vsemi sredstvi.

Ideja kriptovalute bo letos stara 10 let, v Sloveniji pa smo pri uporabi še zelo na začetku. Prednosti virtualnega denarja bomo ljudje začutili z začetkom množične uporabe, ko bo z uporabo virtualne denarnice možno kupit npr. kavo in plačati položnice. Takrat se bodo razblinili tudi mnogi miti, ki krožijo o kriptovalutah. Za večino Slovencev pa žal še vedno velja sledeča šala, ki kroži po socialnih omrežjih: »Zame je euro kriptovaluta. osmega v mesecu jo dobim, petnajstega pa izgubim. Potem pa spet rudarim cel mesec.«

»Obstajajo zelo deljena mnenja o kriptovalutah. Nekateri menijo, da gre za muho enodnevnico, medtem ko nekateri napovedujejo, da so papirnatim bankovcem šteti dnevi. Skoraj vsak od nas že pozna nekoga, ki je investiral v kriptovalute in skoraj vsak od nas je že razmišljal o tem, da bi se jim pridružil, zato verjamem, da prinašajo velik potencial. Predvideti njeno prihodnost pa ne zna nihče. Desetletja nazaj, ob prihodu elektronske knjige, je bilo tudi tiskani knjigi napovedano izumrtje. Vendar je danes dobro zasidrana med bralci in je e-knjiga ne more izpodriniti. Lahko pa živita v sožitju. Tehnologija se vsekakor mora ves čas razvijati na vseh področjih. Nekje so nove alternative dobro sprejete in nekje ne. Ali je prihodnost res v digitalnih valutah, pa bo pokazal čas.«

»Če povsem na začetku zaorjem širše. Menim, da se preveč stvari v današnjem času odvija virtualno, posledično pa se izgublja občutek za sočloveka.

Namesto, da bi bili bolj povezani, smo s tehnološkim napredkom še bolj odtujeni. Ne verjamem v takšen denar, saj je preveč prostora za špekulacije. Na eni strani posameznik vloži svoj denar, na drugi strani pa z željo po dobičkih špekulirajo popolni tujci. Mislim, da bi se iz posameznih finančnih kriz že marsikaj lahko naučili. Tudi pri opravljanju poklica opažam preveč primerov, ko so ljudje zaupali denar neznancu, z velikimi obljubami o dobičkih, na koncu pa ostali celo brez življenjskih prihrankov. Ne bi upal staviti o roku trajanja takšne valute, vendar sam osebno zagotovo nisem pripadnik kriptovalut. Potiho pa si tudi želim, da takšna praksa ne bi zaživela, saj prinaša več slabega kot dobrega.«

»Svet se spreminja, razvija in kot logična posledica prihaja tudi finančna tehnološka revolucija. Denar je dobil konkurenco, kolikor vem, je tu že osem let, kot ena od digitalnih valut.

Imamo nov Gverk za katerega mislim, da se bo prijel. Prihodnost je v digitalizaciji in enostavni, poceni uporabi. Virtualni denar si predstavljam kot Boga, nisem ga še videla, pa vendar vem, da obstaja. Veliko stvari deluje, pa ne vem, kako. Že zdaj imamo z denarjem v fizični obliki vedno manj opravka. Prihaja in odhaja nevidno. Kako se bo v prihodnosti denar ali virtualen denar imenoval, mi je vseeno, samo, da bo stabilen in varen za uporabo. Dokler pa mi zadeva ne bo povsem jasna, ne mislim rudariti, bom raje vrtnarila, ker to najbolje znam. Če pa mi bo kdo želel plačati z bitcoini, bom z veseljem sprejela, že iz radovednosti.«