nedelja, 9 februarja, 2025

Iz te kategorije

Kozar v hrastniški knjižnici

V hrastniški Knjižnici Antona Sovreta so danes postavili na ogled zanimivo razstavo o pesniku in intelektualcu Francetu Kozarju, ki bo na ogled vse do februarja 2020. Kozar je prav gotovo eden najbolj spregledanih avtorjev v slovenski literarni zgodovini. Avtorica razstave Ana Černuta Deželak je pripravila zanimiv pregled Kozarjevega življenja in ustvarjanja. Še posebej je opozorila na nepravilen datum, ki se pojavlja skoraj v vseh spletnih viri (kopiranje tekstov). Tam je namreč naveden kot datum rojstva 3. februar 1904, pravilen datum pa je 7. december 1904.  

Življenje

  • rojen 7. 12. 1904 (datum 3. 2. 1904 je napačen);
  • predniki iz Trebnjega, ded Franc Kožar je prišel v Hrastnik za rudarja 1838;
  • oče Ivan Kozar, poročen z Marijo Verdaj iz Prapretna, France je bil četrti od petih otrok. Oče je umrl pri Francetovih treh letih, mati se je ponovno poročila in imela štiri otoke, otroci iz prvega zakona so odraščali pri sorodnikih;
  • priimek Kozar nastal, ko je župnik pri krstu Ivana Kozarja pozabil zapisati strešico;
  • 1912 – 1916: obiskuje 4-letno mešano slovensko-nemško osnovno šolo v Hrastniku;
  • prva zaposlitev kot majhen deček: pastir pri Rotarjevih v Prapretnem;
  • prva svetovna vojna: pri 12. letih pomožni delavec v hrastniški steklarni, po treh letih se prestavi na rudnik in postane kurjač na rudniški lokomotivi;
  • pri 17-letih prvič v zaporu zaradi društvenega dela v Delavsko-kulturnem društvu Iskra (kasneje Svoboda). Takrat je bil že član ilegalnega SKOJ-a (Zveza komunistične mladine Jugoslavije), kamor ga je povabil Mile Klopčič;
  • 1928: vpis v rudarsko šolo v Celju (3-letni program), kjer se izšola za jamomerca. Med šolanjem preživi dva meseca v zaporu v Kikindi v Srbiji, zaradi objave v Antologiji jugoslovanske socialne lirike (razumljena je kot napad na režim). Po opravljeni šoli mu Trboveljska premogokopna družba (TPD) ne da več službe (ne sprejemajo novih delavcev);
  • zaposlitev v Velenju (minimalna plača), nato v Srbiji (rudniki Jerma ob bolgarski meji);
  • junij 1932: poroka z vzgojiteljico Alico Matek iz Prapretna. Zaradi službe se preseli v Ruše, Kozar po vrnitvi iz Srbije živi pri njej in opravlja priložnostno delo – oznako katastrov, nato dela v rudniku Zabukovica;
  • 1933: ponovno v Srbijo (Vojetin – Kopaonik);
  • 1934: dobro plačana služba urednika mariborskega ilustriranega tednika, kasneje istega leta sprejme službo rudarja kopača v Trbovljah (glavni revir trboveljskega rudnika);
  • začetek 2. svetovne vojne: zaradi ilegalnega dela ga 22. 6. 1941 zaprejo v celjskem piskru, nato ga premestijo v taborišče Mauthausen (vrne se 27. 2. 1942), kjer se sreča s pisateljem Ivanom Potrčem;
  • junij 1942: odhod v partizane – pod psevdonimom Kersnik piše za partizanski časopis Novi čas;
  • december 1944: umik ob nemški ofenzivi;
  • 16. – 20. december 1944: ustreljen na v Kamniško-Savinjskih Alpah, njegov grob je neznan.

Literarno delo

Pesniško ustvarjanje

  • 1921: aretacija zaradi komunističnega delovanja – v pravosodnih spisih zavedena najverjetneje prva njegova pesem Ruskim literatom.
  • 1923: prva objava v časopisju: v časopisu Glas svobode objavi pesem Poslanica v ječo (zaradi pesmi in soudeležbe pri stavki zaprt nekaj dni).
  • 1927 – 1934: najbolj dejavno obdobje: svoja dela mesečno objavlja v delavskih časopisih in revijah (Enotnost, Delavska politika, Delavsko-kmečki list, Glas svobode …). S Seliškarjem in Klopčičem se uveljavi kot pisec moderne socialne poezije. Največkrat objavljena pesem je Fabriškim kaminom.
  • 1929 – 1930: Preboj v literarne vrste – objava v osrednji literarni reviji Ljubljanski zvon: Rudarska vojska (1929) in Nad kotlinami (1930).
  • 1930 – 1934: skromne objave, redno le pesmi za koledar Cankarjeve družbe. Vseeno so njegove pesmi uveljavljene, saj jih redno recitirajo na prosvetnih večerih društva Svoboda in Zarja po Sloveniji. Najpogosteje recitirajo pesem Minerji.
  • življenje v Srbiji: odtrgan od vsakršnega kulturnega dogajanja v Sloveniji (osamljenost, prepuščenost lastni iniciativi, zapostavljenost). Izboljšanje leta 1932, ko urednik Ljubljanskega zvona postane Tone Seliškar in ga povabi k sodelovanju.
  • 1933: nesreča v hrastniškem rovu, Kozar ponesrečencem posveti pesem Žrtvam rudarskega dela (neobjavljena).

Pripovedni opus

  • kratke pripovedi iz rudarskega življenja;
  • 1928 – 1941: 8 oz. 12 objav v časopisih (pisal pod psevdonimi Frane Zorko in Peter RijeRov);
  • prvo prozno delo 1928: Zeleni Jurij v črnih dolinah (Frane Zorko);
  • 1931: prehod na prozo mu svetuje Juš Kozak;
  • po letu 1933 se umakne iz literarnega področja (razlogi: cenzura, “osamljen” v borbi proletariata v slovenski književnosti);
  • posveča se branju, učenju tujih jezikov, trboveljski Svobodaši ga pritegnejo k delu za domače gledališče;
  • januar 1937: urednik glasila Tehniški nameščenec (Zveza rudarskih, plavžarskih in tehničnih nameščencev Jugoslavije); sedež: Trbovlje;
  • 1941: pesniška zbirka: Izpod zemlje, izdana v samozaložbi v nakladi 700 izvodov (300 jih je pošlo v Zasavju);
  • ob izidu je napovedal še druga dela, vendar ga prehiti smrt.

Ana Černuta Deželak

Foto: Ana Černuta Deželak

Previous article
Next article

Isti avtor