ponedeljek, 16 junija, 2025

Iz te kategorije

Kot drevo

Nocoj je spet čas za verze. Tokrat malo drugačne, globoko ljubezenske. Včasih se prav prileže kakšna takšna pesem. »Ljubezen ne prinaša vedno le lepo, včasih kane v življenje tudi kaj grenkega,« lahko večkrat zapišemo ob branju poezije Trboveljčana Sebastjana Kneza.

Kot drevo

Kot drevo, ki je pognalo korenine v zemljo,

jaz v žalosti, na istem mestu za večno bom ostal…

Za ljubeznijo zgubljeno, v bolečini večni, za teboj, nesrečen, bom večno žaloval…

Se te spominjal bom in v spominih srečne dni obujal,

kot luna, ki se s svetlobo sonca obleče v temí,

ti dnevi srečni, so edini še, kar v meni lepega živi …

Sebastjan Knez

Foto: arhiv Savus


 

Previous article
Next article

Isti avtor