Košček kulture

»Koliko pomeni nekomu kultura, je stvar posameznika. Enim več drugim pač manj. Imamo tudi takšne, ki se jih kultura resnično dotakne samo enkrat na leto in to točno na določen dan. Pomembno je, da ima kultura svoj praznik, čeprav nehote ob tem dobim asociacijo na še en praznik na začetku novembra. Tudi tega namreč nekateri praznujejo izključno enkrat letno, potem pa ga čimprej potisnejo globoko v podzavest.

Meni osebno kultura zapolnjuje skoraj vseh tristo petinšestdeset dni v letu. In to ne samo zato, ker mi daje kruh, ampak predvsem zato, ker jo imam preprosto rad. Lahko rečem, da ni discipline s področja kulture, ki me ne bi vsaj malo zanimala. Vsekakor pa je moja največja ljubezen likovna umetnost s poudarkom na slikarstvu.

Kar se pa letošnjega kulturnega praznika tiče, sem se udeležil otvoritve spominske razstave Jožeta Tisnikarja v galeriji Medija v Zagorju, vodil sem namreč otvoritveni program. Če ste zamudili otvoritev, vabljeni na ogled.«

»Beseda kultura mi veliko pomeni, ker sem že od malih nog kulturno vzgojena torej sem spoštljiva do vsakogar. Ob kulturnem prazniku se pa vedno spomnim, kako sem kot mala deklica nastopala v pevskem zboru, celo solo pevka sem bila, in na proslavah recitirala. Danes pa sem članica literarnih prijateljev pri DU Trbovlje, kjer imamo vsak mesec nastop. Torej zopet recitiram ali berem dela znanih pisateljev, skupaj z literarnimi prijatelji pa tudi kaj zapojemo. Uživam ob nastopih pevskih zborov, še predvsem me navdušuje petje partizanskih in borbenih pesmi. Vsako leto se udeležim Prešernove proslave, ki pa jo bom letos zaradi bolezni izpustila. Zanesljivo pa bom po TV gledala osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku.

Moti pa me, da se kultura govora na javnih mestih premalo spoštuje oziroma preveč krši.«

»Že v osnovni šoli smo se nekako delili na športnike in »umetnike oz. kulturnike«. Sam sem bil vedno bolj športnik. Za umetnost oz. kulturo nisem imel nikoli večjega talenta, pa naj gre za likovno, glasbeno ali kakšno drugo vrsto. Verjetno mi je od kulture še najbližje glasba. Rad obiščem kakšen dober koncert, ne glede na zvrst. V zadnjem letu sem bil tako na koncertu opernega pevca Andree Bocellija, navdušil me je tudi violinist in dirigent André Rieua. Rad zaidem tudi v kino, ali pa na kakšen« stand up« nastop. Malo me je sram, saj preberem premalo knjig. Na meniju so predvsem otroške zgodbice pred spanjem, za ostale zvrsti pa mi zaradi zelo natrpanega urnika običajno zmanjka časa. Letos sem se imel namen udeležiti občinske proslave ob kulturnem prazniku in podelitve nagrade Tončke Čeč. Prejela jo je Alma Knaus, ki jo poznam že zelo dolgo in si je to nagrado res zaslužila. Žal sem imel na ta dan predavanje in mi ni uspelo, Almi pa tudi po tej poti iskreno čestitam in upam, da bo še dolgo mentorica mladim, nadobudnim umetnikom.«

»Nekaj je gotovo: kultura ne pozna meja in nam da vedno nekaj lepega. Je pesem, ples, zgodba, slika, nasmeh, lepa beseda, spomin, spoštovanje, tradicija, druženje. Kultura je zelo širok pojem, obsega tako odnos je do ustvarjalnosti drugih kot neposredno sodelovanje na njenih mnogoterih področjih.

S kulturo sem se srečala in sem z njo povezana že od rosnih let, saj sem vedno rada nastopala na prireditvah, kjer sem recitirala in pela. Obiskovala sem tudi glasbeno šolo in kot je tam običaj, nastopila na mnogih prireditvah. V osnovi in srednji šoli sem pela v pevskem zboru, nekaj časa sem bila tudi članica ženskega pevskega zbora Svoboda Dol. V letih 1978 do 1981 sem se preizkusila tudi na odrskih deskah kot članica dramske skupine Svoboda 1 Hrastnik. V tem obdobju sem imela tudi svojo plesno skupino, ki je delovala v takratnem Mladinskem centru.

Sem pa zelo zgodaj ugotovila, da mi pravzaprav od vsega najbolj leži organizacija različnih dogodkov. Teh pa je bilo res ogromno. Tako sem v šoli, kjer sem zaposlena, veliko let svojega ustvarjanja usmerila v pripravo scenarijev za zaključne prireditve, sodelovala kot recitatorka in povezovalka na proslavah, zadnjih 16 let pa sem organizirala, pripravila scenarije in vodila kar 16 dobrodelnih koncertov. Vsekakor se iz zapisanega vidi, da je kultura del mojega življenja, saj v tem, kar delam, zelo uživam. Če pa mi čas dopušča se ukvarjam tudi z izdelovanjem čestitk, zaenkrat predvsem ob novem letu, zato lahko rečem, da mi tudi likovno ustvarjanje ni neznanka.

Vsako leto obiščem različne kulturne dogodke, če le imam čas. Obisk kulturnih prireditev me duhovno in energijsko napolni, jaz temu pravim bogatenje moje duše. Poleg tega imam tam priložnost spoznati različne izvajalce, ki jih potem tudi sama povabim k sodelovanju na prireditve, ki jih pripravljam in moram reči, da mi to dobro uspeva.«

»Kulturo večina povezuje z zgodovino in spominom na naše pesnike in pisatelje. Mislim, da bi jo morali vsi spoštovati, predvsem pa bi se morali kulturno obnašati do vseh ljudi, ni pomembno, katere narodnosti ali vere so. Kulturo uporabljamo v vsakodnevnem življenju na vsakem koraku, saj kot pravi pregovor, da lepa beseda lepo mesto najde. Kultura so tudi prireditve, prazniki, običaji, tradicija.

Prireditve ob kulturnem prazniku in nasploh katerekoli kulturne prireditve se že dolgo nisem udeležil, mislim da od svojih šolskih dni in me je pošteno sram. Izgovori, da ni časa, niso na mestu. Upam, da v tekočem letu obiščem vsaj eno gledališko predstavo, ali pa koncert naše godbe.«