nedelja, 23 junija, 2024

Iz te kategorije

Konoplja in kanabinoidi. Kritičen pogled

Leta 1753 je biolog Carl Linnaeus identificiral eno vrsto – Cannabis sativa (industrijsko konopljo). 32 let kasneje je Jean Baptiste Lamarck opisal drugo vrsto iz Indije. Ker sta imeli druge lastnosti, jo je poimenoval Cannabis indica. Danes sta to glavni podvrsti konoplje.
Canabis sativa uspeva v toplejših ekvatorialnih območjih (Kolumbija, Mehika, Tajska in JV Azija), medtem ko indijski konoplji bolj odgovarjajo hladnejše temperature in višja nadmorska višina (Afganistan, Pakistan, Maroko, Nepal, Turčija).

Konoplja je že tisočletja priznana zdravilna rastlina. Uporaba indijske konoplje v medicinske namene (»medicinska« konoplja) je bila uradno priznana v svetu do leta 1942, ko so monografijo o indijski konoplji umaknili iz ameriške farmakopeje[1]. V medicinske namene so uporabljali predvsem tinkturo, narejeno iz smole ženskih socvetij indijske konoplje, ki vsebuje večji spekter kanabinoidov. Tako so bila do leta 1942 v Evropi in ZDA pogosto predpisovana magistralna zdravila z izvlečki konoplje za lajšanje težav s spanjem, pri glavobolih, zobobolih, proti slabostim in za pomiritev (suhega) kašlja.

Zdravilne snovi v konoplji imenujemo kanabinoidi. Poznamo več kot 80 kanabinoidov. Najpogosteje pa so preiskovani trije, ki so v konoplji tudi večinsko prisotni. In sicer: delta-9-tetrahidrokanabiol (THC), kanabidiol (CBD) in kanabinol (CBN). Učinek kanabionoidov je posledica vezave na endokanabionoidne receptorje, ki se nahajajo v možganih, v organih in tkivih povezanih z imunskim sistemom ter posebne receptorje, ki vplivajo na prevajanje bolečine.

[1] Farmakopeja – knjiga, kjer so zajeti farmacevtski predpisi o izdelavi, kakovosti, istovetnosti, preizkušanju, shranjevanju, izdaji in označevanju zdravil oz. farmacevt. substanc, ki se uporabljajo pri pripravi zdravil. Vsaka  farmacevtska snov ima svoj članek, ki se imenuje monografija. Lahko bi rekli, da je to farmacevtska »biblija«.

lekarna-pusnik-konoplja-20161022

Zaradi različnega razmerja kanabinoidov industrijska konoplja deluje bolj stimulativno, indijska pa bolj psihoaktivno.

Trenutno teče več kliničnih študij o uporabi in odmerjanju kanabinoidov za različne indikacije. Izkazalo se je, da so za različne diagnoze ustrezni različni kanabinoidi. Za pediatrično epilepsijo, odporno na obstoječe zdravljenje, tako npr. trenutno teče klinična študija z zdravilom z visoko vsebnostjo CBD.

Kanabinoide pa lahko uporabljamo tudi lokalno, na koži. Dokazali so pozitiven vpliv na psoriazo, atopijski dermatitis, …

Uporaba konoplje

Konopljina semena

Se lahko uživajo samostojno, kot dodatek solatam, kosmičem,… So vir vitaminov B, mineralov, mangana, fosforja, magnezija, cinka, železa in vlaknin.

Konopljini proteini

Iz semen konoplje se pridobivajo proteini, ki v so primerjavi s proteini, pridobljenimi iz graha, slabši vir proteinov (manj proteinov na enoto, poleg tega so tudi slabše prebavljivi). Vendar pa je prednost konopljinih proteinov v tem, da vsebujejo veliko vlaknin, kar posledično prepreči napenjanje.

Konopljino olje

Konopljino olje se pridobiva s stiskanjem konopljinih semen. Približno 40 % teže konopljinih semen je olje, ki vsebuje 80 % esencialnih maščobnih kislin. Vsebuje nenasičene maščobne kisline in je dobra alternativa lanenemu olju. Konopljino olje je priporočljivo uživati hladno in ga shranjevati v temnem, hladnem prostoru.

V klinični raziskavi, kjer so primerjali vpliv vira omega 3 in omega 6 maščobnih kislin na kardiovaskularni sistem, so dokazali, da imajo maščobne kisline, pridobljene iz rib, večjo učinkovitost. Seveda pa je pri tem viru (ribe) potrebno biti previden, ker lahko vsebuje težke kovine.

Konopljina smola

Konopljina smola se pridobiva iz konopljinih vršičkov in predstavlja vir kanabinoidov. Vsebnost kanabinoidov je odvisna od vrste konoplje, ki je bila pri predelavi uporabljena. Ker se uporaba sintetičnih ali rastlinskih virov kanabinoidov v zdravilih še raziskuje, se uživanje ne priporoča zaradi variabilnosti vsebnosti kanabinoidov in CBD v pripravku.

Mazila/kreme iz konoplje

Uporaba mazil oz. krem na koži pomaga pri lajšanju različnih težav. Ker je kozmetika področje, kjer sestavin še ni potrebno navesti v točnih količinah, pač pa po padajočem redu vsebnosti v pripravku, se izdelki ne morejo primerjati med seboj. Če proizvajalec navaja, da vsebuje konopljino smolo, torej ne vemo v kolikšni koncentraciji.

Zaradi rezultatov, objavljenih pri kliničnih študijah, pa lahko trdimo, da kanabinoidi uporabljeni v dermalnih pripravkih učinkovito lajšajo težave pri kožnih alergijah, opeklinah, ekcemih, luskavici, aknah, … prednost lokalne uporabe je tudi v tem, da kanabinoidi delujejo le na mestu nanosa in ne prehajajo v sistemski obtok.

Za konec

Zgodovina uporabe konoplje je dolga in burna. Stara ljudstva so jo od nekdaj cenila kot hrano in za izdelavo vrvi. Prvi dokazi o medicinski uporabi pa segajo v leto 2700 pr.n.št. na Kitajsko, v čas cesarja Shen Nunga.

Kot del ajurvede, tradicionalne indijske medicine, jo lahko opišemo skoraj kot rastlino, ki zdravi vse bolezni.

V zadnjem času teče razprava o legalizaciji konoplje v medicinske namene. Glede na dejstvo, da so učinki, ki jih želimo, odvisni od vsebnosti THC oz. CBD, bo potrebno posvetiti pozornost diagnozi in odmerkom. Poleg tega bo potrebno postaviti mejo med »rekreativno uporabo« v različnih oblikah in »medicinsko uporabo«, ki mora temeljiti na znanstveni osnovi in kliničnih študijah. Zavedati se je potrebno, da bo »medicinsko uporabo« opravičevala zdravnikova diagnoza.

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je postavila referenčni (varni) odmerek za THC, ki je 006 mg dnevno za zdravo odraslo populacijo. Za CBD trenutno velja za največji dnevni odmerek za živila/prehranska dopolnila 2 mg, kar je 80 % najnižjega terapevtskega odmerka.

Zaradi možnih farmakoloških učinkov so izdelki, ki so vir kanabinoidov (npr. smola – tudi če je prilagojeno dnevnim odmerkom navedenih pri živilih/prehranskih dopolnilih), mejni izdelki med zdravili in drugimi skupinami izdelkov. Zato je za vsakega od njih pred začetkom trženja potrebno pridobiti odločbo Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke o razvrstitvi oz. opredelitvi.

Tjaša Flere Pušnik, mag. farm.
www.lekarna-pusnik.si

Isti avtor