V naravi ga najdemo v dveh oblikah: oksidirana oblika ubikinon in reducirana ubikinol. Reducirana oblika je edini antioksidant, topen v maščobah, ki ga lahko organizem sam sintetizira.
Zakaj je tako pomemben za naše zdravje?
Dobro je znano, da je CoQ10 osnovna substanca za tvorbo celične energije. Dokazano je, da je učinkovit pri povečanju aktivnosti pri fizičnem delu (predvsem pri aerobnih športih).
Kot smo že omenili njegova reducirana oblika deluje kot antioksidant, poleg tega regenerira druge antioksidante. Stimulira rast celic in zaustavi odmiranje celic. Koncentracija ubikinona je največja v organih z visokimi stopnjami metabolizma (srce, jetra, ledvica), kjer deluje kot prenašalec energije.V koži je koncentracija ubikinona relativno nizka – v vrhnjici ga je bistveno več kot v usnjici. Dokazano je bilo, da se ubikinon nanešen na kožo tudi absorbira.
Človek je sposoben ob pravilni prehrani sam sintetizirati dovolj CoQ10, vendar pa začne med 25. in 40. letom ta raven upadati. Večje pomanjkanje se pokaže pri posameznikih z različnimi kroničnimi boleznimi. To je lahko zaradi genetskih motenj, bolezni ali kot posledica uživanja določenih zdravil (npr. statinov). V hrani ga je največ v rdečem mesu, mastnih ribah in perutnini. V hrani je Q10 prisoten v oksidirani obliki (ubikinon), v manjših količinah, največ v drobovini in mesu toplokrvnih živali, najmanj v sadju in zelenjavi. V srcih goveda in prašičev ter srcu in jetrih perutnine naj bi bilo preko 100 mg/kg Q10. Višje vsebnosti, preko 100 mg/kg, so tudi v rastlinskih oljih (sojino, koruzno, oljčno). Prehranski vnos Q10 je odvisen od prehrane posameznika. Pri splošni populaciji niso znani simptomi pomanjkanja Q10, kar pomeni, da biosinteza in mešana prehrana zagotavljata zadostno količino.
Z uživanjem Q10 se zviša njegova raven v krvi. Absorpcija prehransko vnesenega Q10 v tkiva je počasna in omejena zaradi hidrofobnosti in velikosti molekule. Vodotopne oblike kažejo večjo biološko uporabnost.
Varnosti ali učinkovitosti niso ugotavljalipri otrocih ter nosečih in doječih materah.
Glede vpliva na zdravljenje z zdravili – Q10 lahko zmanjšuje učinkovitost varfarina in lahko omeji ali preprečuje učinkovito antikoagulacijo.
Zaradi pomanjkanja podatkov glede varnosti uživanja Q10 pri zdravih posameznikih ni možno določiti referenčnega sprejemljivega dnevnega vnosa.
Prehranski vnos Q10 je potreben za optimalno delovanje organizma. Kljub velikemu številu kliničnih raziskav glede koristnih učinkov dodajanja Q10 pri različnih bolnikih, pa nimamo dokazov, da bi bilo dodatno dopolnjevanje Q10 k prehrani (v obliki dodanih sestavin živil ali prehranskih dopolnil) splošno koristno za zdravo odraslo populacijo. Mnenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje(NIJZ) je, da je za dopolnjevanje prehrane pri zdravih odraslih, ki ne uživajo mesa in drobovine, občasni vnos s prehranskimi dopolnili z odmerki do 50 mg Q10 varen in povsem zadošča za pokritje morebitnega prehranskega primanjkljaja. Tveganje zaradi uživanja odmerkov Q10, višjih od 50 mg, je sicer manj verjetno, ni pa povsem izključeno. Klinične raziskave praviloma ne zadostujejo za presojo varnosti sestavin živil ali prehranskih dopolnil. Pri bolnikih, pri katerih se pričakuje ali je z različnimi testi klinično ugotovljeno pomanjkanje Q10, so dnevni odmerki Q10 lahko višji. Vendar bi pri njih lahko obstajala verjetnost tveganja zaradi drugačnih standardov kakovosti in drugačnega označevanja prehranskih dopolnil v primerjavi z zdravili. Zato je za bolnike bolj primerno uživanje Q10 v obliki zdravil.
Tjaša Flere Pušnik, mag. farm.
