sobota, 20 julija, 2024

Iz te kategorije

Ko si enkrat Zasavc, si vedno Zasavc

Dr. Janez Žlak vodi upravo SDH in skrbi za upravljanje okrog 70 družb, ki so skupaj vredne okrog 10 milijard evrov. Svojo poklicno pot je pričel kot strežnik transportnih trakov v TET. Od takrat je na svoji karierni poti preskakoval stopnico za stopnico. Čeprav je doživljal na njej tudi poraze, se je znal pobirati. Športnik, seveda, nogometaš. Tudi v športni karieri mu ni šlo vedno vse po maslu, pa je bil vseeno izjemen golgeter. Tokrat je beseda tekla o njegovem delu in povezanosti z Zasavjem.

Gospod Žlak, vaša dosedanja poklicna kariera je bila vezana na energetiko. Kako ocenjujete svoje delovanje v energetiki v letih, ko ste delali na različnih funkcijah in v različnih podjetjih?

Človek se vedno nekako zazre nazaj in se vpraša, če bi lahko prispeval kaj več ali kaj manj. Če potegnem črto, lahko rečem, da sem ponosen na pot, ki sem jo prehodil. Začel sem kot strežnik transportnih tokov v Termoelektrarni Trbovlje. Verjamem, da je prav, da se vsaka pot začne na najnižji točki. Potem sem postal vodja izmene, obratovodja, pomočnik direktorja TET in kasneje direktor Rudnika Trbovlje Hrastnik. Tam sem bil štiri leta, eno leto kot likvidacijski upravitelj. Nato sem deloval na področju energetike na Petrolu in sedaj sem predsednik uprave SDH. Lahko rečem, da sem bil delu vedno predan in vedno sem rad delal z ljudmi. Še zdaj mislim, da so na koncu ljudje tisti, ki odločajo, ne pa računalniki in mašine. Zato sam gradim na odnosu do ljudi, zaposlenih, nadrejenih in podrejenih, kar je sicer najpomembnejši in hkrati najtežji segment upravljanja vsake družbe.

Ste z zapiranjem RTH zadovoljni?

Leta 2016, ko sem prevzel RTH, na mizi praktično ni bilo niti enega projekta za fizična zapiralna dela, za sanacijo. Ko pa sedaj pogledam nazaj, vidim, da se je postorilo ogromno. Če pa me vprašate, ali je bilo tej dolini vrnjeno dovolj, je odgovor seveda ne. Iskati krivca, zakaj ne, je težko. Jaz mislim, da tudi zato, ker smo ljudje v Zasavju premalo povezovalni in preveč nevoščljivi eden drugemu. Skozi leta se je pokazalo, da Zasavje ni dobilo nazaj tistega, kar smo dali ne le Sloveniji, ampak tudi bivši Jugoslaviji s premogom in industrijo.

Vas žre, da ste v kakšnem trenutku naredili kaj narobe ali pa premalo?

Ja, sigurno. Vsak, če uporabiva to floskulo, ki dela, greši, in seveda tudi jaz. V nekaterih trenutkih bi lahko potegnil kakšno drugo potezo. Ampak nekaterih potez ni bilo mogoče potegniti zaradi tega, ker v lokalni skupnosti ni bilo podpore. Velikokrat si imel v sosednjih občinah večjo podporo kot v domači.. Sedaj je na vidiku dobra priložnost, da nadoknadimo razvojni zaostanek. Naša regija bo obravnavana kot premogovna regija v kontekstu nacionalnega in Evropskega razvojnega financiranja. Verjamem, da bo to pomembno gonilo razvoja gospodarstva v prihodnje.

Katere dileme so ostale, kaj je potrebno okrog dobrega prehoda iz premogovne regije v sodobno okolje še postoriti?

Tako kot druge podobne regije, ima tudi Zasavje potencial razvoja. Če gledamo Trbovlje, industrije in predvsem kvalitetnih delodajalcev praktično ni, imamo pa po rešenih okoljskih vprašanjih potencial tudi v turizmu in v razvoju malih in srednjih podjetjih. Tudi nekaj dobrih in zelo uspešnih praks imamo, kot je na primer Dewesoft z lastnikom, vizionarjem in uspešnim managerjem dr. Juretom Knezom in direktorjem Andrejem Orožnom. Žal pa so to bolj izjeme kot pravila, zato vedno poudarjam, da Zasavje ali Trbovlje še ni na najnižji točki. Mogoče bomo v tistem trenutku, ko bo izbrisan rudnik. Od tam naprej bo potrebno okrepiti podjetniško miselnost, iti v smer okolju prijaznega gospodarstva, ki temelji na naprednih tehnologijah in digitalizaciji. Kot vidimo, lokalna ekološka gibanja pri tem igrajo pomembno vlogo, zato bo potrebno iti v smer, da bo razvoj sprejemljiv tudi za širšo družbo in naravno okolje.

Kakšni izzivi vas čakajo na položaju predsednika uprave SDH?

SDH je krovni upravljalec državnega premoženja in naša naloga je učinkovito, skrbno, pregledno, odgovorno upravljanje kapitalske naložbe za državo in seveda za državljane. SDH upravlja preko 70 kapitalskih naložb države v portfelju, največjo težo in skrb pa jih ima seveda največjih 20. SDH pri upravljanju sledi več ciljem: strateškim, ki mu jih naloži država, ekonomsko-finančnim, kjer gre za ustvarjanje vrednosti za lastnika ter družbenim ciljem, kar je potrebno doseči z uravnoteženim, stabilnim in trajnostnim razvojem družb z ekonomskega, okoljskega in družbenega vidika. Na vse to je potrebno biti pozoren ob spremljanju poslovanja posameznih družb in skozi letne načrte upravljanja, ki jih vsako leto potrdi vlada, potem te cilje realizirati.

Kakšne cilje pa ste si zadali osebno in kako jih nameravate izpolniti?

Osebni cilj je seveda zasledovati vse cilje, ki jih ima SDH, za kar sem tudi odgovoren. V prvi vrsti gre za izboljšavo praks korporativnega upravljanja, povečanja čiste dobičkonosnosti lastniškega kapitala (ROE) družb, uresničevanje strateških, ekonomsko-finančnih ciljev in drugih ciljev družb, … Uspešnost upravljanja SDH in posledično tudi mene kot predsednika uprave, se ocenjuje na podlagi dveh kazalnikov: čiste dobičkonosnosti lastniškega kapitala portfelja (ROE) in višine izplačanih dividend družb portfelja SDH-ju in proračunu RS.

Vemo, da je odločitev o demografskem skladu politična, pa vseeno. Lahko na oblikovanje tega sklada kako vplivate?

Res je. Odločitev o demografskem skladu bo politična. Osebno menim, če že upravljamo premoženje države, ga je potrebno upravljati učinkovito in z enega mesta na pregleden in standardiziran način. Trenutno imamo, poleg SDH, ki je krovna institucija upravljanja kapitalskih naložb države, še KAD, DSU in DUTB. Demografski sklad pa predvideva združitev vseh teh institucij pod eno streho. Vsebina zakona verjetno ni idealna, verjamem pa, da je združitev potrebna. Če bo SDH nosilec te transformacije, že sedaj upravlja približno 10 milijard knjigovodske vrednosti premoženja, verjamem, da bo uspešen. Ker pa je odločitev politična, je vprašanje ali bo do tega prišlo, saj se napoveduje zakonodajni referendum. SDH se na izjemno zahtevno in odgovorno preobrazbo upravljanja pripravlja, bomo pa z operativnimi nalogami začeli šele, če in ko bo zakon tudi uradno začel veljati.

Nameravate še delovati v Zasavju?

Ja, ko si enkrat Zasavc si vedno Zasavc in vsak si želi delovati tudi v domačem okolju. Sam delo vedno primerjam s športom in družino. Če si športnik, je vedno najboljše, če si v domačem klubu. Res pa je, da te doma običajno ne cenijo. To se vidi skozi mojo športno kariero, pa nenazadnje tudi skozi grenko izkušnjo iz leta 2015, kjer je glasovalni stroj občinskih svetnikov odločil proti meni. Ko sem bil na TET ali na Rudniku, sem vedno na takšen ali drugačen način pomagal, saj sem želel delati v Zasavju. Vožnja v Ljubljano vzame uro in 15 minut v eno smer, kar je neka ovira. Tako da, če bo priložnost, se želim vrniti v Zasavje. Nenazadnje nisem več najmlajši in poklicno pot si želim zaključiti v Zasavju, če se bo pokazala ustrezna možnost.

Lahko kot upravljalec državnega premoženja kakorkoli pomagate Zasavju?

To je dobro vprašanje. Direktno vsekakor ne. Pristojnosti SDH so v upravljanju državnega premoženja in so zakonsko določene, vendar pa že s tem, ko kakovostno upravljamo kapitalske naložbe države, pomagamo slovenskemu gospodarstvu, posledično pomagamo tudi Zasavju. Na nekaterih segmentih je to vidno bolj, na drugih manj. V tem trenutku se z likvidacijskim upraviteljem RTH vsekakor trudimo, da bi uspešno zaključili sanacijo rudniških površin, kar je trenutno največji lokalni izziv. Zasavje, Trbovlje se bo moralo razviti, mladi še vedno odhajajo. Če pogledamo število prebivalcev, bi se moralo večati, glede na to, da se življenjska doba veča, ampak pri nas se manjša. Če podatek drži, nas je v Trbovljah samo še 16 tisoč. Nedolgo nazaj nas je bilo 20 tisoč. To je pokazatelj, da je v tej smeri potrebno nekaj narediti, vsekakor pa potrebujemo več podjetniške miselnosti, zaupanja in sodelovanja. Iti moramo mimo reka, da če je nam crknila krvava, naj crkne še sosedu. Mislim, da moramo to preseči, če smo sposobni, je pa vprašanje, zato računam na mlade generacije in podjetnike.

Kje vidite potencial za razvoj Zasavja? V kakšno smer bi se moralo razvijati?

Kot sem omenil prej, menim, da Trbovlje še ni na najnižji točki, ampak smo nekje v kotanji, iz katere se bomo počasi začeli pobirati. Ne vem, če smo že vsi dojeli, da industrije, takšne kot je bila, v Zasavju ne bo več. Potrebno se je orientirati naprej in Dewesoft je lahko idealen zgled kam in kako. V Trbovljah imamo start up podjetja in podjetniške inkubatorje, ampak izziv bo mlade zadržati tu. Jaz ne vem, kaj pomeni izgradnja hidroelektrarne, če bo do nje prišlo. Priložnosti so predvsem v razvoju malih in srednje velikih podjetjih, mogoče tudi v turizmu, čeprav o turizmu govorimo že 20 let. Ne vidim enega hotela, ki je zgrajen na novo. Okoliški hribi so lepi, ljudje iz drugih občin radi prihajajo sem, vendar to ni dovolj, ker potencial ni izkoriščen. Smo pa Zasavčani sposobni, delavni, tudi trmasti in verjamem, da nam bo uspelo. Kdor upa na najboljše in je pripravljen na najslabše, ni nikoli razočaran.

Marko Planinc

Foto: arhiv SDH


 

Isti avtor