V naši družini že kar nekaj časa pozornost namenjamo različni medvrstniški problematiki. Kadarkoli pogovor nanese na teme o nasilju, športu, zlorabi drog, spletnih nevarnostih, zdravem načinu življenja in pozitivni samopodobi, se doma o tem pogovarjamo.
Sinu greva s tem včasih na živce, ampak nama ‘žilica ne da miru’. Večkrat kar mimogrede, ob gledanju kakega filma preveriva, kako razume, kaj bi storil in kako bi se počutil, če bi se znašel v taki situaciji.
Običajno vedno prisluhne, kadar pripovedujeva o najinih izkušnjah iz zgoraj naštetih tem. Takrat naju tudi kaj vpraša.
Težko je najti primeren čas za take pogovore, zato raje izkoristim trenutek, ki se mi zdi smiseln, da se pogovorimo o takih težkih temah. Navsezadnje tudi odrasli nismo vedno odprti in pripravljeni in odprti za takšne ne ravno lahkotne pogovore, kajne?
Če opazim, da pogovor ne steče, raje spustim. Vendar se prej potrudim, da v njemu zbudim radovednost; da se vpraša: “Saj res, kaj pa bi naredil, če se bi znašel v taki situaciji? Bom znal pravilno ravnati?”
. . .
Ne dolgo nazaj nama je, ko je prišel s treninga, takoj ponosno povedal, da mu je uspelo nekaj novega. Med treningom je k njemu pristopil vrstnik in ga začel obmetavati z raznimi žaljivkami. Odločil se je odzvati na drugačen način. Mirno ga je vprašal, zakaj to počne. Ta pa mu je odvrnil, da mu je to smešno.
Oba ga večkrat prek raznih manjših izzivov poskušava naučiti, naj ostane miren, neprizadet, ker tako izzivalcu ne pokaže prizadetosti. Če napadeni ne odreagira oziroma se ne pokaže kot žrtev, izzivalcu kmalu zmanjka idej in možnosti. Bistveno je, da ostane miren in poišče najprimernejši odziv, ki ga lahko spravi iz neprijetne situacije.
Izzivalca je tako soočil s ključnim vprašanjem, kaj ima oziroma bo imel od tega zbadanja.
. . .
Pred časom smo na delavnicah skupinske komunikacije in odnosov na delovnem mestu obravnavali takšne uničevalce skupinske dinamike in medsebojnih odnosov, ter primere mobinga. Predavatelj je pojasnil, kaj lahko rečemo osebi, ki nas žali, ponižuje, obrekuje, ali kriči na nas.
V taki situaciji je najbolje ostati čim bolj miren in izzivalcu postaviti ključno vprašanje, npr.: “Zakaj me želite kot dobra in kompetentna oseba na tak način prizadeti?” Ali: “Kaj želite doseči s tem, da me kot oseba, ki jo cenim, želite tako ponižati pred vodjo?”
S tem izzivalcu, brez da bi dregnili v njegov ego, odvzamete gorivo – gnev, jezo ali strah. Tako se lahko neobremenjeno in odkrito vpraša: “Ali res želim na tak način nekomu drugemu storiti nekaj slabega?”
. . .
Ko je izzivalca neprizadeto vprašal, kaj bo imel od zbadanja, mu je ta odgovoril: “Tisto, kar ti ne” in šel stran. Takšni (nesmiselni) odgovori so pri otrocih značilni. (Bolj) odrasli pa smo v tovrstnih trenutkih največkrat raje kar tiho.
Izzivalec je odnehal in šel stran. Sin pa je s svojo malo zmago (upam) svojemu ‘pasu z orodjem’ dodal nov ‘ključ’ za reševanje težav tipa ‘kako rešiti situacije z zbadanjem’. In ob tem še malo utrdil svojo samozavest.
Njegova mala zmaga je bila zelo pomembno spoznanje tudi za naju dva.
Barbara Vodeb
Barbara Vodeb je vzgojiteljica predšolskih otrok z več kot 25 let izkušenj. Pri delu je zelo kreativna ter nenehno v iskanju priložnosti za ustvarjalne in zanimive rešitve sodelovanja s starši. S samorefleksijo ves čas analizira svoje delo, z novimi uvidi in inovativnimi idejami pa ob zaznavanju sprememb prihajajočih generacij otrok spreminja svojo strokovno prakso.
Kot bodoča magistrica supervizije in coachinga je zasnovala program Coachinga za starše. S svojim znanjem in bogatim izkušnjami pri grajenju pozitivne samopodobe otroka, gibalnih dejavnosti in otroške risbe staršem pomaga olajšati in poenostaviti delo, razumeti njihovo vlogo, ter razvijati otrokovo zdravo samopodobo.
Starše aktivno povabi v vzgojni proces. Ob gradnji zaupanja in zavedanju, da je družina primarna celica in vzgojna pomoč njena dopolnitev, s starši vzpostavi enakopraven partnerski odnos. Prepoznati zna, kakšnega sodelovanja si želijo in jim tako ponudi zanimive in koristne vsebine v dobrobit družine.
Kontakt: Barbara Vodeb
