Damir Beganović
Ko bom velik
Ko bom velik, kot moj brat,
takrat bom pozno hodil spat.
Celo noč bom prebedel,
na nebu zvezde vse preštel.
Čevlje si bom sam zavezal,
vsa drevesa bom preplezal.
Ko bom velik, bom junak,
ustavil bom drveči vlak.
Imel bom svojo super moč,
ljudem priskočil na pomoč.
Sam bom rešil naš planet,
me poznal bo širni svet.
Ko bom velik, bom pilot,
da letel bom vsepovsod.
Potoval v daljne kraje,
ljudi spoznal in običaje.
Našel skriti bom zaklad,
postavil si najlepši grad.
Ko bom velik, vse bom vedel,
tudi brokoli bom jedel.
Pustil si bom rasti brke,
poznal številke vse in črke.
Našteti znal bom vse države
in kakšne barve so zastave.
Ko bom velik, bom gasilec,
mogoče vozil bom rešilec.
Tudi, če gre za migreno,
vedno vklopil bom sireno.
Poznal vse prometne znake,
vozil avte, tovornjake.
Ko bom velik, bom odrasel,
svoje čevlje bom prerasel.
Tudi gnezdo bom zapustil,
a svojih sanj ne bom opustil.
Imel še svoje bom spomine,
spoznal, da čas prehitro mine.
Foto: MP Meglena prihodnost
Damir Beganović je Hrastničan, dela v Vrtcu Hrastnik kot pomočnik vzgojitelja. V prostem času piše pesmice, večinoma otroške, pa tudi kakšno za odrasle.
