V zgodbi Prve hrenovke v Piranu Andrej Plevčak piše: »Tako se je zgodilo tudi tedaj, ko se je za mizo v lokalu usedel kar pogosti gost, znameniti kipar Stojan Batič, pravi ponosni Trboveljčan, ki je mladost preživljal na Polaju v hiši pri opekarni, po domače ciglani. Natakar je uglednega gosta dobro poznal. Stojan mu je v kratkem pogovoru povedal, da ga je dolga vožnja utrudila in zlakotila. Natakar mu je poleg običajne pašte, jote in rib ponudil tudi pravo hrenovko. Naš priznani kipar je ob besedi hrenovka dvignil glavo in naenkrat postal zelo radoveden v želji, da vidi, kakšne so primorske hrenovke. Naročil je en par. Prinesli so mu čisto sveže kuhane, kajti v tistem času so bile hrenovke malo pozeljhane, sicer pa surove in jih je bilo treba skuhati. Stojc je hrenovko, kot se šika, prijel z obema rokama in jo prelomil. Zaslišal je njemu tako znan domač pok. Nato je hrenovko malo povohal in pričel z užitkom jesti. Slastno je jedel in se ob tem kar ni mogel načuditi odlični kvaliteti primorske hrenovke. Natakarja je vprašal, kdo za vraga zna v Piranu narediti tako okusno hrenovko. Natakar mu je povedal, da hrenovke od nedavna v mesarskem podjetju izdeluje nek starejši mesar, ki pride večkrat tudi v njihov lokal. Menda naj bi prišel v Piran nekje s Štajerske. Stojan ga je zatem vprašal, kako dobro pozna tega mesarja. Odvrnil mu je, da je šjor s Štajerske in da je kar hitro postal pravi Piraneze, ki spije v njihovem lokalu včasih kozarec, dva refoška z gospodoma Floreninijem in slaščičarjem Pikšem. Govorijo pa v nekem čisto posebnem narečju.
»Ali se piše Plevčak?«, je vprašal Stojan. »Ja, kako pa vi to veste?«, se je začudil natakar. »Veš, caro mio, to pa vem zato, ker takšne hrenovke zna narediti samo Plevčkov Pepi iz Trbovelj. Njegove hrenovke smo jedli pri nas doma v Trbovljah, če je bilo kdaj na voljo malo več denarja.« Natakar se je kar malo razgovoril in povedal, da so pogosti gostje njihovega lokala tudi piranski malarji, kot sebi pravijo. Stojan mu je kot poznavalec povedal, da so skoraj vsi piranski pleskarji po rodu Trboveljčani ali pa so pred selitvijo tam opravljali svojo dejavnost in zato znajo ceniti Pepitove hrenovke.«
Več v knjigi Andreja Plevčaka Moje Trbovlje. Naročite jo lahko po elektronski pošti info@zasavskitednik.si ali pa po telefonu 070/788-510 (ob delovnikih od 8. do 12. ure). Cena: 18 evrov.
ZT
