V Sloveniji komarji niso prenašalci nalezljivih bolezni, bolj nevarni pa so klopi. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Sloveniji vsako leto zboli med 4000 in 6000 ljudi za Lymsko boreliozo in do 300 ljudi za klopnim meningoencefalitisom. Okužbe so najpogostejše med februarjem in novembrom.
Preventivna zaščita pred klopi
Ker večino klopov živi v gozdni podrasti, travi in na domačem vrtu, si med gibanjem v naravi oblečemo svetla oblačila. Najbolje primerne so dolge hlače in majica z dolgimi rokavi. Klope z obleke lahko odganjamo z razpršili, ki vsebujejo ekstrakt rastline dalmatinskega bolhača; popršimo ga po robovih hlačnic in rokavov, da z vonjem odganja klope. Kot dodatna zaščita za nepokrite dele telesa se priporoča uporaba repelentov, ki vsebujejo bodisi spojine kemijskega izvora (npr. dietil-meta-toluamid oz. nam bolje poznan kot DEET ali ikaridin) ali naravne izvlečke (npr. citronelol). Doma se natančno pregledamo, se stuširamo, umijemo glavo, oblačila pa operemo ali skrtačimo.
V primeru, da se nam klop že prisesa na kožo, ga čim prej odstranimo s pinceto tako, da ga primemo tik ob koži in previdno izvlečemo, da se ne zatrga. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olj, krem, petroleja ali drugih mazil.
Okužbe
Lymska borelioza je v Sloveniji daleč najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi. Povzročajo jo bakterije (borelije). Ker cepiva ni, upoštevamo že opisane preventivne ukrepe, hkrati pa je mesto vboda po odstranitvi klopa opazujemo še več tednov. Če se razvije značilna rdečina, ki se širi proti periferiji, v sredini pa bledi, je potrebno nemudoma obiskati zdravnika. Pozneje lahko bolezen prizadene srce, živčevje in sklepe. Pravočasno zdravljenje bolezni z antibiotikom prepreči nadaljnji potek bolezni.
Pred klopnim meningoencefalitisom, redkim virusnim vnetjem osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa, nas ščiti samo cepljenje. Bolezen lahko pusti trajne posledice in lahko močno vpliva na kakovost življenja bolnika tudi po okrevanju. Cepljenje se priporoča vsem osebam, starejšim od enega leta, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so klopi, okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa, razširjeni skoraj po vsej Sloveniji, največ jih je na Gorenjskem, Koroškem in v Ljubljanski regiji. Priporočljivo je, da se cepljenje opravi že pred aktivnostjo klopov – torej pred pričetkom toplega obdobja. Pomembno pa je tudi vedeti, da se virus lahko izloča tudi v mleko domačih živali (npr. koze, ovce, krave). Vir okužbe pri človeku tako predstavlja tudi zaužitje nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov.
Zaščita pred komarji
Tudi komarji so lahko huda nadloga. Pred njimi se zavarujemo tako, da izpostavljena mesta popršimo z repelenti, ki vsebujejo kemične učinkovine (npr. že omenjeni DEET ali etil butilacetilaminopropionat) ali naravne učinkovine (eterična olja evkalipta, limone, limonske trave, citronele, geranije, sivke…), ki pa jih je treba pogosteje nanašati. DEET je najučinkovitejši repelent pri zaščiti pred komarji, ki prenašajo nevarne bolezni (npr. rumeno mrzlico, malarijo, zika virus), zato pri odhodu v eksotične kraje raje posegamo po teh repelentih.
Za odrasle in še posebej za otroke velja, da repelente uporabljamo strogo po navodilih proizvajalca. V toplih poletnih mesecih je dobro vedeti, da najprej nanesemo izdelek za zaščitno pred soncem, šele nato repelent.
Zaščita malih živali
Tudi pri psih in mačkah klopi in bolhe niso samo nadloga, ampak podobno prenašajo številne bolezni. Zato je pomembno, da tudi živali pregledamo po vsakem sprehodu in preverimo, ali ima klope. Bolh se znebimo z rednim sesanjem, pranjem ležišč živali pri visoki temperaturi. Vsekakor pa ne smemo pozabiti na redno uporabo zdravil, ki lahko naše hišne ljubljenčke učinkovito zaščitijo pred zunanjimi zajedavci. Pri izbiri teh se odločamo glede na vrsto živali, njeno težo, dlakavost, …
Na tržišču obstaja kar nekaj vrst preventivnih zaščitnih sredstev proti bolham in klopom za pse in muce. Večinoma posegamo po ovratnicah ali kožnih kapljicah. Ovratnice izberemo glede na težo oz. obseg vratu živali. Prepojene so z učinkovino, delujejo tudi po več mesecev in so vodoodporne. Raztopine za kožni nanos živalim nanesemo na suho kožo (dlako razmaknemo) v predel med lopaticama (pri večjih živalih lahko tudi na več mest). Učinkovina iz zdravila se razporedi v koži po vsem telesu in ostane aktivna vsaj en mesec. Nanos ponavljamo na štiri tedne. Redno nanašanje je izrednega pomena za preprečevanje ponovne okužbe. Ker se učinkovina shranjuje v lipidnem sloju kože, živali ni priporočljivo kopati 48 ur pred in po nanosu zdravila.
Posebno previdnost je potrebna pri izbiri kožnih kapljic za muce. Za mačke namreč nekatera zdravila, ki jih lahko varno uporabljamo pri psih, niso primerna. Učinkovina permetrin, ki jo vsebujejo nekatere kožne kapljice za pse, muce v telesu ne presnavljajo, zato lahko zaradi toksičnosti spojine poginejo.
Pri izbiri, katera zaščita je najboljša za vas in vašega kosmatinca, vsekakor poiščite nasvet v lekarni.
Marjeta Komučar, mag. farm.
