V Zagorju ob Savi so s slavnostno akademijo, ki je zaradi epidemioloških razmer potekala po spletu, v nedeljo, 7. februarja, obeležili praznik slovenske kulture. V nagovoru se je župan Matjaž Švagan med drugim zahvalil kulturnikom, ki so se v teh kriznih časih organizirali in prilagodili razmeram ter poskrbeli, da Slovenci kljub prepovedi druženja na organiziranih prireditvah nismo ostali brez kulture.

Že od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja v Zagorju ob Savi podeljujejo plakete in nagrade dr. Slavka Gruma. Več kot 200 dobitnikom sta se letos pridružili dobitnici plaket Helena Ključevšek in Karmen Cestnik.

Helena Ključevšek

izhaja iz kmečke družine, kjer se je veliko bralo in o minulem pripovedovalo. Zanimive zgodbe njenega starega očeta so bile polne doživetij s Čemšeniškega odra. Tudi čas njenega otroštva je bil pogosto zaznamovan z uprizoritvami preprostih odrskih iger v zagorski dolini. Tako je zlagoma rasla želja po igri in zgodbah na odru. Po poklicu je namreč vzgojiteljica, kjer se kar naprej nekaj igra. Ostala je preprosta ženska, ki nosi na ramah že precejšen košek let, pa je še vedno malce otročja. Od nekdaj se je med otroki in mladimi najbolje počutila.

Ko je na Izlakah zrastel cerkveni Dom svetega Jurija, je zgrabila možnost in z otroki z izlaške veroučne šole in otroško-mladinskega cerkvenega zbora pričela mladim in sebi utirati pot na oder. Sčasoma je pritegnila še najmlajše iz vrtca, pa iz osnovne šole na Izlakah in Glasbene šole Zagorje ter ob njih začela oživljati veliko novo dvorano, ki jo je bilo nekako potrebno predstaviti širšemu krogu krajanov. V dvorani so se pričeli zbirati ob njenih otroških prireditvah kristjani in drugi krajani Izlak. Vsi so bili dobrodošli na srečanjih ob tradicionalnih materinskih dnevih, kjer so imeli glavno besedo otroci.

Sčasoma je Helena Ključevšek na otroških prireditvah potrebovala vedno več odraslih pomočnikov, ki so sooblikovali prireditve, kjer se je pelo, recitiralo, igralo na instrumente, dramatiziralo in plesalo. Ideje za ustvarjanje so prihajale vedno pogosteje iz različnih strani. Tako se je na njeno pobudo sčasoma začela spletati tudi vez med odraslimi amaterskimi igralci izlaškega odra in vez med mladimi, ki radi uprizarjajo. Z izrednim veseljem in zanimanjem je opazovala ter spremljala izkušene igralce in mladostno razigrane otroke ter mlade, ki so spletali ideje z izkušnjami in tako so na oder postavili otroški igri: Moj dežnik je lahko balon in Stara hiša številka 3. Ob oblikovanju dobrodelnih, otroških in kulturnih prireditev z razstavami vred, je njena želja vedno ponuditi sodelovanje otrokom, ki imajo ob tovrstnem ustvarjanju možnost napredovati z malimi koraki v svet odraslih kulturnikov.

Karmen Cestnik

kultura spremlja že od otroštva dalje. Začelo se je z vpisom v GŠ Zagorje, nadaljevalo z dolgoletnim prepevanjem v MPZ Vesna. Takoj po srednji šoli jo je navdušil tudi radijski mikrofon in uspešno radijsko pot je začela na lokalnem radiu Kum Trbovlje. V tem mediju je kasneje našla svoj poklic, saj je bila dolga leta zaposlena na Radiu glas Ljubljana in nato na Radiu Kum, na radijskem področju je 10 let delala tudi kot vodilna oseba.

V času njenega radijskega delovanja je med drugimi odmevnimi dogodki s svojo ekipo ob 15-letnici Radia Veseljak organizirala velik glasbeno-kulturni dogodek v Areni Stožice, na katerem je sodelovalo več kot dvesto nastopajočih, prireditev pa je obiskalo skoraj 8.000 obiskovalcev.

Poleg dela na radiu je med letoma 1994 in 2000 sodelovala tudi z lokalno televizijo ETV, kjer je pripravljala in vodila zelo odmevne in gledane oddaje, v katerih je v živo gostila praktično vse popularne slovenske glasbenike tistega obdobja.

Za svoje uspešno delo na festivalih radijskih postaj v Sloveniji je prejela prvo nagrado radijskih postaj za kontaktno oddajo, tretjo nagrado za reportažo Mi smo pa od tam doma, ki je nastala ob obisku trboveljskega rudnika in prvo nagrado za zabavno-humoristično oddajo Skriti mikrofon.

Od leta 2013 je Karmen Cestnik direktorica KC DD Zagorje. Z ekipo zaposlenih je takoj pričela z malimi koraki kulturni dom počasi, a zanesljivo, spreminjati v resnični dom za vsakega obiskovalca, še zlasti pa za nastopajoče, saj so med drugim uredili garderobe in vse tisto, kar nastopajočim omogoči čim boljšo pripravo na nastop …

Najbolj ponosna pa je na to, da v hram kulture prihajajo tudi obiskovalci iz drugih občin, ne samo iz Zasavja, kar pomeni, da kulturna ustanova res nudi najboljše kulturne prireditve in družabne dogodke.

Zelo velika je njena vloga tudi pri promociji kulture domačih kulturnih skupin in društev, saj skoraj v vsak program, ki ga organizira KC DD, vključijo tudi domače izvajalce. To je tisti cilj, kateremu je lokalna kultura tudi namenjena.

Že več kot 30 let zelo uspešno vodi številne kulturne prireditve v Zagorju in drugje po Sloveniji. Ima veliko izkušenj z organiziranjem javnih prireditev, koncertov, srečanj in drugih dogodkov; za večino prireditev, katere je povezovala, je tudi sama napisala scenarije oz. vezne tekste.

Njeno delo v kulturi je povezano tudi z izobraževanjem mladih glasbenikov, saj je od šolskega leta 2016/17 predsednica Sveta zavoda Glasbene šole Zagorje ob Savi.

Savus

Foto: arhiv Občine Zagorje