torek, 23 aprila, 2024

Iz te kategorije

Kamnolom Retje

Eko krog je opozoril na nekatere dileme, ki jih prinaša hrastniški predlog novega OPPN območja kamnoloma Retje – Plesko. Širitev bi pomenila, da bi Hrastničani dobivali prah nad glavo iz obeh strani doline. Meje pridobivalnega prostora kar čez stanovanjsko hišo. Bodo zaščitili dvoživke? Kje bodo dobili vodo?

Občina Hrastnik je poslala v javno razpravo občinski podrobni prostorski načrt sanacije in izkoriščanja kamnoloma Retje – Plesko na območju občine Hrastnik. Javna razgrnitev bo trajala do 10. aprila 2024. Društvo Eko krog se je na predlog že odzvalo s svojimi predlogi in pripombami.

Strnili so jih v nekaj točk. Najprej so poudarili, da naj pridobivalne površine kamnoloma ostanejo v dosedanjih mejah. »Širjenje pridobivalnih površin v okoliške gozdove je nedopustno S tem se prašenje približa okoliškim naseljem, poleg tega se umika tudi naravna zelena gozdna bariera, ki je krajane doslej deloma varovala pred prahom in hrupom. Občane Hrastnika s prašnimi delci že dovolj obremenjuje kamnolom Boben. Neprimerno je, da iste občane z druge strani obremeni še približevanje pridobivalnih površin sosednjega kamnoloma. V tem primeru bo prah nad Hrastnikom prisoten ne glede na to, s katere strani zapiha veter. Doslej je veter vsaj z ene strani Hrastničanom prinašal nekaj svežega zraka. S širjenjem kamnoloma po obravnavanem OPPN tega ni več pričakovati. Umik gozdov pridobivalnim površinam kamnoloma bo še povečal okoljsko neenakost Hrastničanov. Predvidevamo, da cilj OPPN ne more in ne sme biti poslabšanje bivalnih razmer občanov. Prav tako predvidevamo, da nihče od deležnikov sprejemanja OPPN ne želi biti zaznamovan kot posameznik, ki je sebi in svojim sosedom povečal zdravstvena in okoljska tveganja,« so jasni in glasni v Eko krogu.

»Območje pridobivalnega prostora po obravnavanem OPPN znaša ogromnih 781.282 m2. Na določenih točkah gredo meje predvidenega pridobivalnega prostora kar čez stanovanjsko hišo,« so nadalje zapisali v Eko krogu. Opozarjajo tudi, da je v času izkoriščanja treba nujno izvajati sprotne sanacije brežin na izkoriščenem delu kamnoloma in zagotoviti redni nadzor nad izvajanjem sanacije. Med manipulacijskimi površinami in območjem mlak na južnem delu območja pa je treba nujno zagotoviti vsaj 100 metrski travnati zeleni pas. »Potrebna je previdnost, da se zaradi urejanja okoliških površin obstoječe mlake ne izsušijo. Pri pripravi rudarskega projekta in izvedbi terenskih del na območju mlak je nujna prisotnost Zavoda RS za varstvo narave in Informacijskega centra za varstvo dvoživk. Zavod RS za varstvo narave naj izvaja letni nadzor nad stanjem mlak,« opozarjajo v Eko krogu.

Ob koncu pa je predsednik Eko kroga Jure Vetršek opozoriš še na eno važno podrobnost: »Postavlja se vprašanje, kje bo upravljalec dobil vodo za izvajanje 31. in 33. člena OPPN (glede na to, da 20. člen navaja, da na območju ni obstoječega in ne predvidenega vodovodnega omrežja, 23. člen pa padavinsko vodo odvaja v obcestni odvodni kanal). Potrebno je zagotoviti vire vode za vlaženje pridobivalnih in manipulacijskih površin.«

Savus

Foto: arhiv Savus


 

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Isti avtor