»Avtomatizacija bo ustvarila nove vrste poklicev, ki danes še ne obstajajo«, pravi Alenka Kraljič, psihologinja in vodja razvoja poslovanja v kadrovski službi Trenkwalder.
Nove vrste poklicev
Za učence zaključnih razredov osnovnih šol in zaključnih letnikov srednjih šol se bliža čas odločitve – kje nadaljevati šolanje. Na informativnih dnevih so nekateri zbirali prve informacije, drugi le še iskali potrditev svoje odločitve. Čeprav je danes nemogoče z gotovostjo trditi, kateri poklici bodo v prihodnosti najbolj perspektivni, dvoma, da bodo razvoj, nove tehnologije in demografski trendi korenito vplivali na poklice prihodnosti, ni. To bodo predvsem delovna mesta, ki niso rutinska, so kompleksna in zahtevajo empatijo. V kadrovski družbi Trenkwalder izpostavljajo, da bodo v prihodnosti iskani predvsem strokovnjaki s tehničnih področij, s področja informacijske tehnologije, izobraževanja, ponudniki (zdravstvene) nege, gradbeniki, prodajniki, kreativci in vodilni ter vodstveni kader s številnimi znanji in kompetencami. To potrjuje tudi raziskava McKinsey Global Inštituta (2017). Povpraševanje po delovni sili pričakujemo tudi na področjih, kjer je oz. bo avtomatizacija manj stroškovno učinkovita, kot so na primer storitvene dejavnosti, in na delovnih mestih, povezanimi s servisiranjem ter vzdrževanjem robotov oz. strojev.
Vpis na fakulteto
Lahko si le predstavljamo dileme in morda tudi stiske, ki so danes pred še ne 15-letniki ob zaključku osnove šole. Številni še ne poznajo dovolj sebe in lastnih želja, vsekakor pa ne potreb trga. »Za dijake, ki bodo nadaljevali šolanje na fakulteti, je zaradi njihove zrelosti odločitev morda nekoliko lažja. A še vedno odločitev, kje nadaljevati z izobraževanjem, predstavlja eno največjih prelomnic v posameznikovem življenju,« izpostavlja Alenka Kraljič, psihologinja in vodja razvoja poslovanja v kadrovski službi Trenkwalder. Osnovnošolcem in dijakom svetuje, da pred izbiro pridobijo vse informacije, ki so jim na voljo. Predvsem na fakultetah naj povprašajo o sodelovanju z gospodarstvom, možnostih praktičnega usposabljanja, študijskih izmenjavah v tujini in podobno. Alenka Kraljič poudarja, da delodajalce že danes, v prihodnosti pa bo to še bolj prisotno, zanimajo praktične izkušnje na posameznem področju, vedenjske in osebnostne lastnosti posameznika ter tudi mehke veščine. Na vse to pa v veliki meri potrjeno vplivajo tudi aktivnosti tekom študija. Študentom višjih letnikov svetuje, naj aktivno spremljajo in ugotavljajo, katera dodatna znanja in kompetence iščejo delodajalci in skušajo na trg dela vstopati čim bolj pripravljeni.
Formalna izobrazba ne bo zadoščala
V Trenkwalderju poudarjajo, da šolski sistem v mnogih pogledih ne uspe slediti novim tehnologijam in hitremu razvoju gospodarstva. Posameznik tako potrebnih znanj ne pridobi vedno tekom formalnega izobraževanja. Znanja in veščine morajo dijaki oziroma študenti zato dodatno pridobivati z delovnimi izkušnjami in konstantnim učenjem ter prilagajanjem na potrebe okolja. Konkurenčno prednost bodo v prihodnosti imeli ciljno naravnani, učljivi in prilagodljivi posamezniki. »Izobrazba je in bo prvi pogoj pri iskanju dela, vendar ne bo strogo določala področja delovanja posameznika,« opozarja Alenka Kraljič.
Kolizija demografije in avtomatizacije
V državah OECD bo v prihodnjem desetletju prvič v zgodovini prebivalstvo starejših od 65 let raslo hitreje od delovno aktivnega prebivalstva. Po napovedih bo prihajajoči val avtomatizacije pomagal uravnotežiti ta razkorak. Nove tehnologije avtomatizacije bodo nujne, če bodo podjetja želela dvigniti produktivnost. »Na digitalizacijo in avtomatizacijo ne smemo gledati kot na grožnjo, temveč kot smer, ki nam bo v prihodnosti omogočila več časa za dodatna opravila ter nam omogočila več fleksibilnosti pri organizaciji dela. To so tudi zahteve vedno bolj globalnega trga delovne sile. Zagotovo pa bomo zaradi vse večjih globalizacijskih povezav in mobilnosti potrebovali v zelo bližnji prihodnosti kljub hitremu razvoju jezikovnih aplikacij več jezikoslovnih prevajalcev oz. interpretov z znanjem specifičnih strokovnih jezikov. Prav tako bomo potrebovali več specializiranih ljudi s poklici, ki imajo opraviti z večjo mobilnostjo, pa naj bodo to vozniki, piloti ali drugi poklici v prometu, transportu in turizmu ter njim pripadajoče podporne tehnične službe,« izpostavljajo v kadrovski družbi Trenkwalder, ki deluje na 17 trgih Srednje in Vzhodne Evrope in posledično dobro pozna trende ter zahteve tako slovenskega kot tudi širšega evropskega trga delovne sile.
PR objava
