Kališnik je upokojen kot steklopihalec že več kot dvajset let in zelo ga veseli, da so njemu in še dvema prijateljema v hrastniški steklarni omogočili, da se vrača v svoj rajon, kot sam pravi. Čeprav je bilo delo steklopihalca naporno, pa je bilo zanj kreativno, saj se je vedno dogajalo kaj novega.
»Priča smo zrelemu, intuitivnemu, bogatemu, čistemu, komunikativnemu, rahlo zadržanemu in samosvojemu likovnemu izrazu. Kipi so na zunaj samovšečne in bleščave forme, na znotraj pa gladke in vsakdanje,« je zapisal na zloženki njegov prijatelj in mentor Rudi Stopar, slikar, kipar in pesnik, ki ima stalno razstavo na tem gradu. Njegovo zbirko vsak mesec popestrijo dela gostov, ki jih povabi v okviru projekta Radogost. “To je staroslovanski bog za gostoljubje,“ je razložil. Mimogrede: Rudi Stopar je tudi avtor spomenika na Dolu pri Hrastniku. O avtorju razstave pa je nadaljeval: »Njegova dela delujejo monumentalno, so polna ognja in ledu. Primerjava je organska – prvi nastaja v mrazu, drugi v ognju.« Omenil je tudi pomen barv, ki ohranjajo tradicionalne vrednosti, kozmologijo in vedno ustrezajo našemu psihičnem stanju. Ob ogledovanju Kališnikovih izdelkov so obiskovalci še bolj občutili pomlad, ki v teh dneh tako blago vpliva na naravo in ljudi. Ni treba posebej poudarjati, da so vsi njegovi izdelki unikatni, izdelani ročno, brez modelov. S seboj je prinesel tudi nekaj orodja, ki ga uporablja pri svojem ustvarjanju.
Dogodek so popestrili člani hrastniške steklarske godbe pod dirigentsko palico Jožeta Rusa in z večno zelenimi melodijami navdušili obiskovalce razstave. Član Steklarske godbe Hrastnik je tudi Rado Kališnik, ki je vsa leta pridno pihal tudi v trobento, ne samo v steklo. Še vedno svoji godbi ostaja zvest.
Večer se je nadaljeval z družabnim srečanjem, kjer se je izkazal še tretji umetnik iz Hrastnika – Dejan Mastnak s svojo kulinarično ekipo. Iz grajskih kleti pa je tekla črnina.
Fanči Moljk
