Čeprav je bistveno, da imamo cilj, je pot tista, ki vodi do spremembe.
Pomembno je tudi, da cilje, ki bi jih radi dosegli, ne samo zapišemo, temveč jih podrobneje definiramo. Zapišimo tudi strategijo, kako bomo te cilje dosegli. Če si denimo za cilj zadamo razširiti znanje, s katerim bomo učinkovitejši na delovnem mestu, je dobro definirati, katera znanja nam bodo pri tem v pomoč in kako jih bomo pridobivali. Na primer: z branjem člankov z določenega področja vsak teden na isti dan eno uro.
S kontinuiranim ritualom bomo namreč lažje sledili novim navadam. Ne smemo biti prestrogi do sebe. Sprememb se skušamo lotiti čim bolj sproščeno, čim manj obremenjeno. Za opustitev novoletnih zaobljub je namreč največkrat kriva neučakanost, ki nažira potrpljenje pri sledenju novim navadam. Če v dveh tednih ne bomo izgubili petih kilogramov, kolikor smo si zamislili, bomo hitro obupali. Vendar je težava v tem, da smo na hitro hoteli doseči preveč.
Podobno v tako kratkem času ne bomo osvojili niti sprememb in ciljev na delovnem mestu. Zato je bolje na seznam napisati realne cilje, ki jim lahko sledimo in jih lahko merimo. Ko na poti proti cilju stopimo že stopničko višje, se moramo znati nagraditi. Tudi nagrada, pa čeprav je to lahko samo ena ura klepeta ob kavi z najboljšo prijateljico, je namreč pomemben del motivacije. Torej, zadajmo si vmesne cilje in si določimo nagrado za vsak posamezen uspeh.
Ko izgubimo motivacijo, se ozrimo nazaj, poglejmo svoj napredek ter se opomnimo, zakaj smo začeli.
Pri ohranjanju motivacije je ključno tudi, da delamo tisto, kar imamo radi, nam je v veselje in izziv. Zato bi si vsak dan morali vzeti vsaj nekaj časa za delo, pri katerem smo najboljši, obenem pa si vzeti tudi čas zase in aktivnosti, ki nam polnijo baterije. Ljudje, ki imajo svoj hobi, pa naj si bo to jutranji tek, sprehod s psom ali pa popoldansko šivanje ali kvačkanje, so namreč pri svojem delu uspešnejši. Aktivnosti, ki niso povezane z našim profesionalnim delom oziroma službo, človeka pomirjajo in ustvarjajo ravnovesje med hitrim, stresnim delovnim tempom in sproščenim, a kakovostno preživetim prostim časom.
Vsi napotki veljajo tudi za tiste, ki ste se letos odločili za še nekoliko večje spremembe. Kot bi bila na primer menjava delovnega mesta. Vendar ta korak zahteva od vas več strategije in načrtovanja. Ob tovrstni odločitvi se je najprej pametno vprašati, zakaj vas obstoječe delovno mesto tako obremenjuje ali izčrpava, da ga ne želite več opravljati. Takoj zatem je dobro analizirati želje, kakšno naj bi bilo novo delovno mesto, kaj vas veseli in kaj bi vam predstavljajo nove izzive, ki bi vam dajali motivacijo za delo.
Pri pregledovanju razpisanih delovnih mest vaše želje primerjajte s cilji in organizacijsko kulturo podjetja. Še pomembneje je svoje želje in cilje definirati, ko pošiljate ponudbo delodajalcu, pri katerem si želite delati, vendar nima razpisanega delovnega mesta. V tem primeru je priporočljivo izpostaviti specifična znanja in izkušnje, ki bi bile zanimive za delodajalca. Še bolje pa je odkriti področje, kjer bi delodajalec z vašo pomočjo lahko v določenih segmentih izboljšal poslovanje.
Alenka Kraljič, psihologinja in vodja razvoja v kadrovski družbi Trenkwalder
