sobota, 13 aprila, 2024

Iz te kategorije

Kako se odločiti o nadaljnjem šolanju

Pred številnimi mladimi je ena pomembnejših odločitev o nadaljevanju izobraževanja. Kako zbrati vse informacije za informirano odločitev, katere tehnike pri tem lahko pomagajo in predvsem, kako premagati strah pred končno odločitvijo? Pri tem imajo lahko pomembno vlogo (psihološke) tehnike, ki bodo vašim najstnikom olajšale odločitev pri vpisu v srednjo šolo ali na fakulteto.

Odločitev za vpis v srednje šole in fakultete za večino mladostnikov ni enostavna. Zaradi epidemije in šolanja na daljavo pa za letošnje generacije tovrstni dogodki predstavljajo še dodaten in še večji stres v življenju. Tako mladostnikom kot staršem se zagotovo porajajo številna vprašanja in dileme, ali bodo sprejeli dobro odločitev zase oziroma za svojega otroka. Posledično tudi med drugim zaradi tega, ker so šole in fakultete spoznavali zgolj virtualno. A nič še ni zamujenega. Obstaja namreč kar nekaj tehnik, ki tako mladostnikom kot staršem lahko pomagajo in olajšajo odločitev glede nadaljnjega izobraževanja.

Samorefleksija

Razmislite, katera področja gredo šolarju ali dijaku dobro od rok, katere predmete rad posluša, pri katerih predmetih rad dodatno sodeluje in si jih želi raziskovati tudi v prihodnje. Tovrstne močne točke nadgradite oziroma dopolnite s predlogi, ki so jih vaši otroci dobili s strani svetovalne službe in tudi z vašimi predlogi. To je še toliko pomembneje za osnovnošolce, ki so nepopisan list in še veliko manj vedo, kaj bi radi počeli v življenju, kot zadnji letniki srednjih šol.

Metoda lastne izkušnje

Letos so bili šolarji in dijaki tako rekoč oropani za lastno izkušnjo, saj izbranih izobraževalnih ustanov niso mogli obiskati osebno, saj so informativni dnevi potekali na daljavo. In prav ta osebni stik je izjemno pomemben. Osebno doživetje lahko privlači ali zavre posameznika pri nadaljnji odločitvi. Zgodi se, da mladostnika nekaj odbije v samem okolju. A kljub temu lahko sedaj svojim otrokom to izkušnjo ponudite – v omejeni obliki, pa vendar. Skupaj se odpravite na izlet do šole in njene okolice.

Pogovor s strokovnjaki

Odpravite se po informacije k odraslim, ki že opravljajo poklic, ki zanima vašega otroka. Omogočite šolarjem in dijakom izkušnjo iz prve roke. Če morda poznate odrasle, ki opravljajo vašim otrokom zanimiv poklic, naj se z njimi pogovorijo tako o izobraževalnem procesu za določen poklic kot tudi o dejanskem delu in obveznostih, ki jih opravljajo v organizaciji.

Informacije vrstnikov

Res je, letos niso uspeli spoznati vrstnikov, ki že obiskujejo želeno šolo ali fakulteto na šolskih hodnikih, zato naj izkoristijo vse možnosti ZOOM spoznavnih uric, ki jih šole omogočajo. Poiščejo naj tudi vrstnike v svojem okolju, v akcijo pa pojdite tudi starši. Morda otrok vašega sodelavca obiskuje to šolo? Povežite mlade med seboj, naj si izmenjajo izkušnje iz prve roke. Le-te so neprecenljive!

Svetovalne službe

Vse informacije so zbrane, skrbno zapisane, pa vendar pri tehtanju prednosti in slabosti posamezne šole pred končno odločitvijo o vpisu še vedno obstaja dvom? Pri tem so lahko v pomoč tudi šolske svetovalne službe in karierni centri. Skupaj z otroci pripravite vprašanja in poiščite odgovore tudi pri njih.

Pogovori

Vzemite si čas. Pogovarjajte se z otrokom o otrokovih pričakovanjih in tudi svojih pričakovanjih glede otrokovega nadaljnjega izobraževanja. Več kot komuniciramo, bolj se lahko različna stališča zbližujejo, več je zaupanja med starši in otrokom, prej boste našli skupno rešitev.

Napačna odločitev – nič hudega

Želim vam veliko potrpežljivosti pri sprejemanju odločitev. Predvsem pa naj vas ne ohromi strah pred napačno odločitvijo – tudi to se zgodi. S hitro reakcijo pa se to da seveda popraviti. V tovrstnih primerih ni nič izgubljeno, če otrok, starši in šola odreagirajo dovolj hitro in najdejo ustreznejšo rešitev za otroka. Tudi to je potem še vedno proces odločanja, in sicer v smeri iskanja ustreznih alternativ. V primeru srednjih šol se otroka lahko prepiše na drugo šolo še v istem šolskem letu. Če gre za fakulteto, pa mladostniki tisto leto, ko ne študirajo, lahko s pridom izkoristijo za pridobivanje novih znanj in (delovnih) izkušenj na področju, ki jih zanima in veseli.

Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovskem podjetju Trenkwalder

 

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Isti avtor