K nam je prišel vročinski val, temperature se bodo po napovedih dvigale (in se že dvigajo) krepko nad trideset. Kako se Zasavskih pet hladi v poletni vročini? Jim je ljubša klima, sprehod v gozd, ali imajo kakšen čisto svoj način, da ostanejo »hladni«?
Zoran Cvar, predsednik Društva Art Kum
Poletje je in vročina je sestavni del tega. Vročinske spremembe so bile pričakovane, saj nas okoljevarstveniki že vrsto let opozarjajo na spremembe v naravi, taljenje ledenikov, izsekavanje gozdov, onesnaževanje; kar smo sadili, danes žanjemo.
Sam se najraje zadržujem ob morju. Vstajam okrog šestih zjutraj in se odpravim na plažo, kjer se osvežim v morju. Ko začne pritiskati vročina, se umaknem v senco in potem se vsake pol ure sprehodim po senci do morja. Klime ne uporabljam, ne doma in tudi v avtu ne, ven se načeloma odpravim ob zgodnjih jutranjih ali večernih urah. Seveda pa proti vročini pomaga zadostna količina vode, sam si najraje privoščim radensko z limono.
Marinka Dolinšek, predsednica Čebelarskega društva Zagorje
Temperature so res zelo visoke za to obdobje, vendar je navsezadnje poletje. Največji problem je tako velik temperaturni preskok. V mesecu maju smo še doma kurili, a v nekaj dneh so se temperature dvignile za več kot 15 stopinj in zato še bistveno težje prenašamo vročino, še huje pa je, če je sopara. Se mi pa smilijo vsi gradbeni delavci, delavci na terenu, ki so direktno izpostavljeni soncu in na katere na žalost največkrat tudi pozabimo ali jih celo spregledamo. Za ohladitev v tem času je najbolj primeren kakšen kletni prostor, v naravi pa je najboljša osvežitev, če imaš možnost, ohladiti se na bazenu ali v globoki naravni senci. Seveda ne smemo pozabiti na tekočino, vodo, limonado, hladen čaj, … in ne preveč težko hrano. Jaz imam srečo, da imamo hišo odlično izolirano in imamo v stanovanju precej hladno. Je pa vsekakor, če ni druge možnosti, klima zelo zaželena in, tako kot vsaka stvar, uporaba v mejah normale.
Cvetka Drnovšek, predsednica Društva za zdravilne rastline Zasavje
Ja, v četrtek je bilo resnično vroče. Tudi meni, čeprav me pravzaprav vedno zebe. Rada imam tople dni. V takih dneh kar zaživim, toda četrtkov mi bil je le malce prevroč. Toda vse se da prestati z optimizmom in dobro voljo. Saj bo jutri že bolj hladno!
Takšne visoke temperature so dejansko ubijalske. Tako za starejše, bolne ljudi, kot tudi za naše najmlajše je vročina težko sprejemljiva. Tradicionalno so ustanove, bolnišnice, domovi pregreti, slabo zračeni in bolniki, prav zaradi njihovega stanja, še težje prenašajo vročino.
Prijetno sem bila presenečena, ko sem ugotovila, kako prijetno temperaturo so imeli v domu ostarelih v Trbovljah. Resnično, klima v prostorih je bila izjemno prijetna. Letos se pozna, da so dobro nastavili aparate in naši sorodniki vsaj »savne« ne doživljajo, čeprav jih pesti vrsta drugih nevšečnosti.
Sem proti klimatskim napravam, predvsem zato, ker jih ne znamo pravilno uporabljati. V poletnih mesecih se zelo izogibam nakupovanju. Ves razgret stopiš v trgovino, kjer je 18 stopinj Celzija. Grozno! Kaj vse mora prestati naše telo. Ni čudno, da je poleti največ prehladnih obolenj.
Če je le možno, stopimo v poletni vročini v gozd, smrekov gozd, kjer je prijeten hlad, lepo diši in telo si počasi opomore, duša se napolni z dobrimi mislimi, z mirom in sprostitvijo. Stopite v poletni gozd in »prisluhnite« tišini. Bremena in tegobe življenja bodo lažje.
Mateja Jecl, predsednica Društva Rast
Večkrat se pošalim, da bi mi, če bi živela v kakšnem drugem zgodovinskem obdobju, mojo belo kožo zavidale vse aristokratinje tistega časa. 🙂 Žal pa to pomeni tudi, da sem izjemno občutljiva na sonce, tako da poletje običajno preživim v iskanju senc. Čeprav klime v tej vročini pridejo še kako prav, sama nad njimi nisem najbolj navdušena, saj me ob njih hitro prične boleti glava ali grlo.
Se mi pa zdi, da je poletna vročina v mestih vsako leto bolj neznosna, krivci pa smo ljudje sami. Resnično ne razumem vsega tega sekanja dreves v mestih. Zame je najlepše živeti v mestu, kjer je veliko dreves in parkov. A žal ti vse pogosteje izginjajo na račun novih parkirnih mest in cest. In medtem ko sekamo drevesa, ko zelene površine nadomeščamo z betonom, se zraven pritožujemo nad neznosno vročino in nameščamo klime. A klima nam nikoli ne bo nudila takšnega hlada kot nam ga lahko drevesa oz. narava. In nekoč nam bo žal. Sama sem na svojih popotovanjih obiskala že lepo število svetovnih prestolnic – resnično si ne želim, da bi tudi naša mesta postala takšna, da bi bilo zaradi vsega betona možno dihati le ob klimi, ki se nikoli ne ugasne.
Janez Jani Majes, predsednik Društva tabornikov Rod Polde Eberl – Jamski
Sem eden izmed redkih ljudi v Sloveniji, ki imajo rajši zimo kot poletje. Raje grem na -10 stopinj Celzija kot pa na 25 stopinj Celzija ali več. Zelo težko prenašam vročino, zato bi vsako poletje najraje odpotoval daleč na sever. Ampak to seveda ne gre, zato se poskušam hladiti na različne načine. Klimo uporabljam samo v avtomobilu, velik del poletja pa preživim v naravi. Nekaj časa na taborjenju, kjer se hladim v senci dreves in rekah ter potokih, občasno pa pobegnem na morje v senco borovcev. Najraje pa sicer vroče dni preživljam v Bohinju. Skoraj vsako leto obiščem Gozdno šolo v Ukancu. To je taborniški center Zveze tabornikov Slovenije. Temperature so že zaradi narave precej nižje, poleg tega pa se lahko ohladiš še v ravno prav segretem jezeru. Kadar sem doma, pa se ponavadi samo čim bolj izogibam sonca in spijem veliko vode.
