O samih sebi začnemo dobivati slabo samopodobo, menimo, da nismo za nič koristni, imamo nizko samospoštovanje. Potem začne vse to vplivati na naše telo, ki se lahko odziva s pogostejšimi glavoboli, prebavnimi in želodčnimi težavami, nezmožnostjo koncentracije, pozabljivostjo, fizično utrujenostjo in čustveno izčrpanostjo. Vse to pa so že znaki poklicne izgorelosti. Do tega pride, ko je stres premočen ali ko traja predolgo.
Če smo v takšnem stanju, se sploh ne znamo spočiti ali si vzeti proste dneve za regeneracijo in prekiniti s svojim delom. Potrebujemo pomoč.
Alenka Kraljič, psihologinja iz kadrovske družbe Trenkwalder, ponuja devet nasvetov, kako naj bi delodajalci in zaposleni preventivno delovali, kako naj bi vzpostavljali odnose in delovno okolje, da do tovrstnih poklicnih izčrpanosti oziroma še skrajnejše oblike – izgorelosti – ne pride.
- Novo zaposlenim se že pred vstopom v novo delovno okolje, na novo delovno mesto poda čim bolj natančne informacije o delovnem mestu, jasen opis del in nalog, odgovornosti in pričakovanj. Tako ima novo zaposleni jasno sliko o delovnem mestu in je pripravljen na nove izzive že ob vstopu v novo okolje.
- Nikoli v vsej masovnosti digitalizacije se ne sme pozabiti na človeški kontakt in direktno medsebojno komunikacijo z zaposlenimi.
- Kadroviki in vodje morajo vedeti, kakšne so želje zaposlenih, kaj zaposleni pričakujejo od njih. V ospredju so tudi sposobnost poslušanja in slišanja.
- Kadroviki in vodje morajo znati in vedeti, kako pomiriti čustva, ki včasih znajo biti neprimerno izražena v naših delovnih okoljih ali pa so izražena v neprimernih trenutkih.
- Vpeljani naj bodo primerni sistemi nagrajevanja za delo, ki naj bodo pravični in vezani na dejansko udejstvovanje in rezultate. Zaposleni potrebujejo možnost nagrade oz. ustrezno plačilo za svoje delo, zaposleni potrebujejo priznanje za dobro opravljeno delo.
- Obremenitev posameznika na delovnem mestu mora biti primerna. Eden od vzrokov za izgorevanje na delovnem mestu je tudi nesorazmernost med tem, koliko zaposleni vloži sebe in svoje energije v delo in odnose ter koliko dobi povrnjeno nazaj.
- Podjetja morajo v določenih zadevah vsaj malo prilagoditi delovno okolje in omogočiti optimalno opravljanje dela. S primernim ergonomskim planiranjem lahko preprečijo ali zaustavijo določene poškodbe ali pešanje organizma, ki bi se lahko sčasoma razvili v dolgotrajnejšo nezmožnost za opravljanje dela.
- Podjetja morajo zagotoviti možnosti in spodbujanje izobraževanja ter ustvarjalnosti v celotnem življenjskem obdobju.
- Skrb za zdravje na delovnem mestu (fizično in psihično) je stalna naloga podjetja.
Izvajanje in osredotočanje na opisane ukrepe omogoča, da so zaposleni manj podvrženi izgorevanju. Navadno so med izgorelimi tisti zaposleni, ki si najbolj prizadevajo, vlagajo največ energije ter najbolj vztrajajo … Na žalost v delovnih okoljih, ki ne zagotavljajo osnovnih človekovih potreb in tako na nek način spodbujajo izgorevanje.
ZT
