Karmen Murn, direktorica Zavoda Ambitia

qDaleč najljubše so mi knjige. Prav ljubim vonj knjig in svet, ki ga ustvarjajo v moji glavi. Trenutno sem sredi zelo napetega romana Stephena Kinga, čeprav vedno berem več knjig hkrati. Ene so za glavo, druge za dušo. V petek pa sem prelistala svojo najljubšo knjigo, Maček Muri, da sem potešila otroka v meni.

 


Mirza Ribič, igralec in režiser

Rad imam gledališče in film. Sicer se pri obeh večkrat znajdem na »produkcijski strani«, ne pa v dvorani med gledalci. Kadar najdem na sporedu kaj zase, pa grem tudi v Ljubljano v gledališče na predstavo, kino predstave pa obiskujem samo v Trbovljah, kjer je spored filmov in kvaliteta samega kina primerljiva s tistimi iz večjih mest. Zavedam se, da je kultura danes še kako ključnega pomena in jo je zato potrebno še bolj krepiti, podpreti lokalne umetnike in jim izraziti spoštovanje za vso vloženo delo in trud. Najlažje si je seveda celoten film brezplačno pogledati na domačem računalniku, ko pa se ljudje ne zavedajo, koliko truda, časa, financ in živcev gre v tak filmski projekt. Manjka nam zavedanja, da zadaj za filmom, gledališko predstavo, knjigo, pesmijo stojijo množice ljudi, ki se neumorno trudijo, da s svojim delom zadovoljijo občinstvo, krepijo kulturo in postavljajo ogledalo družbi.

V četrtek, na predvečer kulturnega praznika, smo pripravili proslavo v Delavskem domu Trbovlje, v petek sem bral knjigo (ki jo berem že dve leti ob posebnih priložnostih), zvečer pa sem si v družbi prijateljev ogledal film v trboveljskem kinu. Skratka, kulturno obarvan konec tedna.


Nina V. Pečnik, ustanoviteljica zavoda Mali migec

Slovensko kulturo in običaje zelo cenim in spoštujem. Nasploh imam rada našo deželico in vse povezano z njo. Na Prešernov dan doma zapojemo Zdravljico in z možem poveva otrokoma, kdo je bil France Prešeren. Prost dan smo preživeli skupaj z družino, aktivno, na belih strminah, smo pa tudi nazdravili zase in za prjat’l’e, ki v srcu dobro mislimo 🙂

 


Uroš Razpotnik, dirigent Rudarske godbe Hrastnik

Glede na to, da sem profesionalni glasbenik, se s kulturo srečujem vsak dan. Zaradi tega mi je tudi glasba seveda najbližje, pri srcu pa mi je že od malih nog. Je pa res, da sem zaradi svoje službe in izobrazbe večkrat na odru, redkeje na drugi strani. Menim, da je Slovenija kulturno zelo bogata, vsaj kar se glasbe tiče. Zelo malo držav ima toliko prostovoljnih društev, kot so godbe, zbori in druge zasedbe. Tudi v Zasavju ni nič drugače. Vseeno pa mislim, da kultura nasploh pri nas ni dovolj spoštovana, sploh s strani tistih, ki se s tem ne ukvarjajo ali pa ne spremljajo. Tudi v Zasavju bi si želel več obiska na kulturnih prireditvah, ki pa jih ni malo. Sam sem se letos zaradi majhnih dvojčic moral odreči kakšnega kulturnega udejstvovanja, 8. februar smo tako izkoristili za družinski izlet.


Urška M. Luzar, Zagorje, učiteljica na OŠ Ivana Skvarče

Mislim, da ni dvoma o tem, katero področje kulture mi je najbližje. Kot glasbenica sem v kulturno življenje našega kraja močno vpeta. To počnem z veseljem. Gledališča, opere, muzeji ipd., vse to je dobro obiskano. Kaj pa amaterski odri? Zakaj sami ne bi pripomogli k širitvi kulture? Ni treba, da si pisatelj, da obiščeš knjižnico. Ni potrebno, da si slikar, da si ogledaš razstavo. Ni potrebno, da si režiser, da si ogledaš film v domači kinodvorani. Zakaj se ne bi priključili enemu od pevskih zborov ali pihalnih godb, če imamo posluh? Na ta način lahko vsakdo postane aktiven oblikovalec kulturnega življenja v našem okolju in širše. Pa še to. Raziskave so potrdile, da ima glasba zdravilne učinke. Tako socialne, fizične in terapevtske. “Kultura sem jaz, si ti, smo mi vsi.” (Ida Semenič – adisa)