Marija Ribič, predsednica KS Mlinše-Kolovrat:
»Pravijo, da je mesec maj – mesec ljubezni. Bo kar držalo! Že zgodnje jutranje ptičje žvrgolenje ti pričara toplino v srcu in ti podari energijo za vstop v nov dan. Sončni žarki, ki niso več tako sramežljivi kot prejšnji mesec, naznanjajo nova prebujanja, nova življenja. Cvetenje rož in brstenje listov … Nič čudnega, da se ob tem lepem, toplem in rastočem, pogosto prebudi tudi kakšna ljubezen. In ob pogledu na vso to prečudovito iz spanja prebujeno naravo, se ti zagotovo pospeši srčni utrip. Le znati se je potrebno na trenutke ustaviti, prisluhniti in opaziti. Prav zaradi tega so sprehodi v naravo v tem obdobju zame najlepši, No, z manjšo opombo, če kakšne prevelike “ljubezni” ne pokaže tista mala nevarna živalca – klop in se ti pridruži na sprehodu.
Ker živim na vasi, je ob tem času prijetno opazovati ter poslušati smeh naših otrok. Še znajo poiskati čas za druženje tam sredi Mlinš. Pogovor, lovljenje, igra … Kako sem vesela, da je tako! In to me ponese v moje otroške dni, ko je tudi moja generacija počela podobno. Le da dvorišče šole ni bilo asfaltirano, da smo imeli možnost plezanja na veliko jablano, skakanja po potoku, katerega voda je postajala vedno toplejša. Igra na travi, v naravi, ker mesec maj ne vsebuje več črk r, je bila z mesecem majem dovoljena. Tako so nam razložili starši, čeprav smo pogosto kršili in vse to počeli takoj, ko se je otoplilo.«
Matic Hribar, Hillstrike Trbovlje:
»Ker zime prihajajo z zamikom in ker je snega v višjih legah še kar precej, me veseli, da še vedno lahko preživljam prosti čas na snegu. To posledično pomaga tudi poslovanju glede na to, da naše podjetje proizvaja zimski rekvizit. Moj posel je moj hobi, je moj prosti čas.«
Andrej Jerman, predsednik Moto kluba Schlossberg, Hrastnik:
»Priznati moram, da mi je srčni utrip dodobra narastel v zadnjih dneh, ko smo na Dolu pri Hrastniku pripravili že 17. blagoslov motorjev in motoristov. Z veseljem lahko povem, da smo bili več kot zadovoljni z obiskom in navdušenjem naših obiskovalcev s pogostitvijo in programom.
Vsa priprava na dogodek ni enostavna. Imeli smo kar nekaj težav z birokracijo, ki pa smo jo v zadnjih trenutkih uspešno rešili. Lahko rečem, da je bil utrip srca nadpovprečen ob vsakodnevnem zvonjenju telefona. Kaj in zakaj moramo še kaj dopolniti, preden nam izdajo dovoljenje za prireditev. Na žalost ti neenakomerni impulzi ne prinašajo mladosti.
Seveda je maj mesec ljubezni, lahko rečem ljubezni do vsega. Moja ljubezen so oktani bencina in hromenje motornega kolesa. Ta je pripeljala do tega, da svoj prosti čas namenjam motorizmu in vodenju kluba Schlossberg.
Od tu naprej se moj srčni utrip resnično poveča in preklopi na frekvenco zadovoljstva in mladosti. Pri vsem tem ne morem, da ne bi omenil tudi mojih članov. Največji delež nosijo prav oni. Neverjetno je gledati ljudi, kako z zanosom in ljubeznijo pomagajo drug drugemu, da pridemo do skupnih ciljev.«
Jana Mlakar Adamič, Zasavski muzej Trbovlje:
»Pravzaprav ne vem, kaj mi dviguje srčni utrip. Ko zdivja, to pripišem letom in si mislim, da gre za aritmijo … Zagotovo pa ni šlo za patogenost, ko sem v živo spremljala državno proslavo ob dnevu upora proti okupatorju. Od katere nisem veliko pričakovala. Nek ustaljen šimel, pač. Pa je bila vse prej kot to. Zložena tako, da je prebudila ponos na uporniške zasavske korenine. Obravnavala temeljne človekove pravice, katerih raznorodne kršitve mi, če prav pomislim, tudi znajo pognati pumpo v stres. Zato sem se kot muzealka z veseljem vključila v raziskavo praznovanja prvega maja na Slovenskem (skupen projekt šestih slovenskih muzejev) Živel prvi maj! Živel praznik dela. Naši predniki so bili med pionirji praznovanja prvega maja na Slovenskem. O tem ter o krivicah in pravicah, ki nikoli ne padejo same z neba, govori razstava. In nerodno mi je priznati, da se mi utrip tudi še po tridesetih letih dvigne, ko čakam prvo skupino na novi razstavi.
Mlade (resno?) pa me ne ohranja prav nič ali pa prav vse. Globoko sem prepričana, da človek pač je, kar je, da leta s tem nimajo nič opraviti. Srečujem 15-letnike, naveličane vsega, apatične, družbeno anemične. In na drugi strani 80+ example, angažirane, hudomušne, radožive. Domišljavo upam in si želim, da moj genotip sodi bolj v drugo grupo.
Dušan Kastelic, ilustrator in filmski animator, Zagorje:
»V maju končujem svoj novi animirani film. Kot vedno so tudi tokrat zadnji dnevi zelo naporni. Stres je torej tisti, ki mi dviga pritisk in srčni utrip.
Kaj naredim, da bi ostal mlad? Nič. K sreči je danes v hrani ogromno konzervansov, ki me ohranjajo svežega, če že ne mladega.«
