Maja Petan
Kaj je še in kaj ni prav?
Kaj je še
in kaj ni prav?
Jaz bom šel,
ti boš ostal?
Jaz na levo,
ti na desno,
jaz za šalo,
ti bolj resno.
Jaz navzdol
in ti navzgor.
Kdo je car?
In kdo je nor?
Ti v hrupu,
jaz v tišini.
Ti od daleč,
jaz v bližini?
Jaz počasi.
Ti hitiš.
Jaz se ne,
ti se bojiš?
Jaz sem sam
in sam si ti.
Kdaj in kam
smo zdaj prišli?
Kaj je še
in kaj ni prav?
Kdo bi vedel?
Kdo bi znal?
Maja Petan je Hrastničanka. O svojem odnosu s poezijo pravi: »Poezija mi je ljuba že vse življenje. Od najzgodnejšega obdobja, kamor mi seže spomin, ko mi je moja mama (stara mama) deklamirala in pela pesmi iz svojega otroštva. V osnovnošolskih letih so bili moji prvi spesnjeni verzi objavljeni v šolskih časopisih. Sama pojem, recitiram … že vse življenje. Tudi kasneje so bile moje priložnostne pesnitve objavljene v internih časopisih, biltenih, npr. ob obletnicah vrtca Hrastnik, kjer sem zaposlena že 35 leto. Rada imam naravo, ki je največkrat s svojim nenehnim spreminjanjem in vso lepoto, ki jo nudi, moje zatočišče in hkrati tudi navdih. Nudi poglede, zvoke, občutke … Pomirja. Narava, poezija, glasba, fotografija … Prepletanje vsega omenjenega ob zavedanju minljivosti in hvaležnosti, sta sreča in žalost stalni spremljevalki vsakega življenja. Moram priznati, da je prav žalost največkrat moj navdih za pisanje pesmi. Enostavno začutim, da mora bolečina ven in nastane, kar pač nastane.«
Foto: arhiv Savus
