Danes imajo svoj praznik ljubitelji kave. Prvi oktober je namreč mednarodni dan tega dišečega poživila, ki je v sedemnajstem stoletju osvojilo Evropo in po katerem radi posegamo tudi Slovenci.
Po podatkih ameriške Zveze za kavo prvi zapisi o uživanju napitka, pripravljenega iz zrn kavovca, segajo stoletja nazaj, v Etiopijo. Legenda pravi, da naj bi kozji pastir na paši opazil, da so koze, ko so pojedle sadeže določenega drevesa, postale nemirne. O svojih opažanjih je pripovedoval opatu bližnjega samostana, ki si je iz teh sadežev pripravil napitek, ki ga je držal pokonci med večerno molitvijo. O tem je povedal še drugim menihom in nova pijača je bila rojena.
Prvič smo mednarodni dan kave obeležili 1. oktobra 2015 v okviru razstave Expo 2015 v Milanu. Organizirala pa ga je Mednarodna organizacija za kavo, v katero je danes včlanjenih 77 držav. Med njimi je tudi Slovenija.
Kako je torej videti proces, ki se začne z jagodo na drevesu, konča pa z dišečo skodelico kave? »Kava raste podobno kot češnja ali šipek,« pojasnjuje Valentina Radič iz trboveljske pražarne Coffee Iconic, »okrog je mesnat sadež, kavno zrno pa je kot koščica. V vsakem sadežu sta dve zrni.« Zrna lahko procesirajo na več načinov. Pri suhem procesiranju jagode posušijo in odstranijo zrna. Pri mokrem kavo oluščijo na vodnih mlinih. Pri medenem postopku pa jagode naložijo na plahte, ki potem zorijo na soncu in takšna kava je bolj sladkega okusa. Procesirana zrna nato večinoma z ladjami pripeljejo do pražarn, kjer jih spražijo in zmeljejo, nato pa prodajo trgovinam, lokalom ali posameznikom.
Čeprav je večina kav, dostopnih v trgovinah, že spražena in zmleta, pa to, tako Radič, ni najboljši način za ohranjanje pozitivnih učinkov kave: »Večinoma priporočamo, da se kavo zmelje tik pred pripravo. Ko se zrno enkrat stre, pride do reakcije, kjer eterična olja, prisotna v kavi, oksidirajo, kar negativno vpliva na okus in blagodejne učinke kave.«
In kakšna kava ima na pivca največ blagodejnih učinkov? Valentina Radič pravi, da je najkakovostnejša stoodstotna arabica, ki raste nad 1000 metrov, ki je ročno obdelana in ne predolgo skladiščena. Kakovostno kavo, dodaja, lahko pijejo tudi ljudje z želodčnimi in drugimi težavami, na katere »navadna« kava ne vpliva najbolje. Kava, ki raste v posebnih mikroklimatskih pogojih, ima drugačen okus od navadne kave. Spominja lahko na čokolado, oreščke, maline ali celo jasmin. In to brez vsakršnih dodatkov, priokus ji da okolje, v katerem raste.
Pozitivne učinke kakovostne kave sta s partnerjem Gregorjem Gazvodo začela odkrivati pred približno petnajstimi leti. Gazvoda je bil do lani profesionalni kolesar. Potreboval je naravna poživila, a je imel po navadni kavi težave z želodcem. Tako je začel domov nositi posebne kave, ki jih je odkril na svojih potovanjih po svetu in sčasoma se je njuna ljubezen do posebnih kav razvila v podjetje, ki letno uvozi približno tri tone kave. Večino, tako Radič, sicer prodata v tujino in druge kraje.
Slovenci imamo do kave prav poseben odnos. Kava je sinonim za druženje, za našega največjega pisatelja Ivana Cankarja pa je predstavljala simbol obžalovanja, ki ga je opisal v svoji črtici Skodelica kave. Kufe ali kuf’ pa so pili tudi že zasavski knapi, čeprav so jim namesto prave kave žene večkrat pripravile cenejši in bolj dostopen žitni nadomestek.
Martina Drobne
Foto: arhiv Savus
