Srečko Rozman, ustanovitelj in trener kluba Pon Do Kwan Izlake:

»Dobro vprašanje, kaj bi spremenil. Pa naj bo najprej politika. Če bi imel možnost, bi zdajšnje in prejšnje politike naložil v avion, jim kupil nepovratno karto za na luno in jih odposlal. Kajti za drugam itak niso. Drugega dela kot metanje polen pod noge drug drugemu in presedanje s stolčka na še boljši stolček ne poznajo.
V mojem kraju, na Izlakah, bi usposobil Medijske toplice, ki jih je naša preljuba politika prodala ljudem, ki so jih potrebovali za pokrivanje hipotek kreditov. Pa še bi se kaj našlo.«

Špela Podbevšek, Franšizna poslovalnica Ojla Trbovlje:

»Nekako se poskušam distancirati od raznih političnih zgodbic in niti ne razmišljam o teh stvareh. Praksa je takšna, da se obljublja vedno veliko, realizira pa se dejansko mogoče pet do deset odstotkov rečenega in še to največkrat nekaj mesecev pred ponovnimi volitvami.«

Toni Lisec, vodja sindikata RTH, Trbovlje:

»Če bi imel možnost, pa je na žalost ali pa srečo nimam, bi v teh naših lepih krajih spremenil to ozkoglednost. Mislim, da bi morali Zasavci delovati na vseh področjih enotno, ne glede na politično prepričanje. Ravno neenotnost in totalni egoizem sta nas pripeljala do tu, kjer smo zdaj, skoraj na dnu.«

Darja Rakovič, ravnateljica Vrtca Zagorje:

»Spremembe, ki v naši občini polepšajo, obogatijo ali popestrijo življenje ljudi, so številne, dobrodošle in zelo obiskane (npr. mestni trg, drsališče). Ljudje se nanje odzivamo tudi s komentarji – pozitivnimi ali negativnimi. In prav je tako. To je pokazatelj naše aktivne vloge občank in občanov. Pa vendarle sem mnenja, da na spremembe pogosto gledamo le iz perspektive posameznika in ne skupnosti.

Če bi bile možnosti in sredstva neomejena, bi predlagala ureditev in prilagoditev (tam kjer niso) pločnikov najmlajšim udeležencem v prometu ter staršem z vozički in še več možnosti za aktivno preživljanje prostega časa otrok in družin (npr. igrišča z »domišljijo«, smučišče, pokrit skate park, bazen).«

Sebastian Lisec, poveljnik PiGD Rudnik Hrastnik:

»Potrebno je poskrbeti za gospodarsko rast, vlagati v infrastrukturo in skrbeti za okolje. Poskrbeti je potrebno tudi za naše najmlajše, da bodo imeli dobre in ustrezne pogoje za izobraževanja in kasnejšo možnost zaposlitve. Starejšim in socialno šibkim je potrebno zagotoviti prihodke za normalno preživljanje. Večji del financiranja pa bi bilo potrebno nameniti tudi naši obrambi in službam v sistemu zaščite in reševanja.

Če bi imel v svojem okolju možnost vplivati na spremembe, bi bila zame prioriteta skrb za potrebe naših najmlajših, starejših in socialno šibkih ter intenzivnejše iskanje poslovnih možnosti z namenom odpiranja novih delovnih mest. Zagotoviti bi bilo treba dodatne subvencije za ureditev cest, infrastruktur, vlaganj v sanacijo objektov in menjavo kurilnih oziroma ogrevalnih naprav. S temi spremembami bi si okolje, v katerem živimo, naredili lepše, boljše in varnejše.«