Zagorska pesnica Marija Uranič nam je poslala novo pesem, zraven pa je priložila tudi fotografijo. Ob njej je zapisala: »Spoštovani, ko mi pride pod roke taka fotografija, si ne morem, da je ne bi ubesedila. Takole se glasi nanjo moja miselna asociacija.«
Poslušam tišino,
se razgledujem za ničemer,
Sonce pa medtem
že zahaja med svoje zlate oblake.
Pa kaj,
saj bo kmalu
toplo rumen mesec
kot duh
zasijal na temno modrem nebu.
Prelestna je ta lepota narave.
Marija Uranič
Foto: Rok Uranič
