Zasavc
Z vsemi se kar dobro poznam.
Prvi spomin na Marijo (ma, kaj se sprenevedam – Ijo) seže v osnovnošolska leta, ko se je nekaj ukvarjala z rokometom pri hrastniškem Steklarju. Kasneje so se poti večkrat križale. Poznam njene obrtniške zgodbe od navzven in navznoter. Cenim njeno vztrajnost in to, kako zna reševati kočljive situacije. Predvsem pa to, da ne špara jezika.
Sandija sem spoznal kot enega od tistih, ki so prišli v trboveljsko gimnazijo in smo jih gledali z vrha stopnic. Naši pogledi so bili, jasno, bolj usmerjeni v ženski del novincev, ampak Sandija v gimnazijskih letih pač nisi zgrešil. Njegova poslovna kariera me je vedno fascinirala, z globokim razmišljanjem pa me je »dotolkel« v zadnjem času, ko sem imel priložnost uživati v njegovi družbi.
Romana sem srečal preko njegovih tort. Še danes mi je toplo, ko se spomnim, kako smo razveselili očeta s keglji, ki jih je kot torto ustvaril Roman. Prepričal me je z dobrodušnostjo, s tem, kako je zadovoljen, ko vidi vesele obraze. Vsak, ki premaga kumske vzpetine, pride v kočo nasmejanega obraza. In Roman zna poskrbeti, da nasmejan tudi odide s Kuma.
Primoža Rogliča v živo še nisem srečal. Že kratek pogovor po telefonu je bil dovolj, da sem v njem začutil veličino, ki jo nosijo v sebi izjemni ljudje. Le takšen človek lahko sredi zrelih športnih let zamenja kariero vrhunskega skakalca za kariero vrhunskega kolesarja. Primož prav gotovo v sebi nosi hollywoodsko zgodbo in morda jo bodo nekoč spisali kar zasavski filmarji.
Primeren bi bil kar Simon Tanšek, ki rad sodeluje še z enim izjemnim zasavskim filmskim ustvarjalcem Matevžem Luzarjem. Simona sem bolje spoznal, hmmm, ne v Hrastniku, ampak v Pragi. Enkrat je prijazno odigral turističnega vodiča, ko smo z večjo skupino nekaj dni preživeli v glavnem češkem mestu. Potem pa so se poti tako ali drugače prepletale. Vedno znova pa me je navduševal s svojo mirnostjo, osredotočenostjo, vizionarstvom in preprostostjo.
Velik človek je ponavadi enostaven. In naši nominiranci so takšni. Vsi po vrsti. Jaz bi glasoval z vse, ker bi si vsak zaslužil naziv Zasavca leta 2015.
Naj bo tudi letos veliko tistih, ki jih bomo razglasili za naše Zasavce leta. Poskrbimo, da bo nekdo tako zadovoljen z nami, da nas bo razglasil za svojega Zasavca leta.
Marko Planinc
