Mnogi so ob rekordno nizki brezposelnosti prisiljeni v zaposlovanje tujih delavcev. Brez tujih delavcev marsikje več ne gre. Potrebujemo pa prožno zakonodajo, ki podpira hitro izvajanje zaposlitvenih postopkov (urejanje dokumentacije ipd.) ter hkrati zagotavlja delavcem ustrezne delovne pogoje in pošteno plačilo. Kot opozarjajo v kadrovski družbi Trenkwalder, se s pridobitvijo delovnih dovoljenj skrb in ukvarjanje s tujimi zaposlenimi ne sme končati.
Postopna integracija
Potrebno je poskrbeti za postopno in celovito integracijo v delovnem prostoru in tudi širše, integracijo v družbo. Bistvenega pomena je, da delodajalec delavce iz tujine spodbuja, da se vključujejo v tečaje slovenskega jezika, ter da jim delodajalec to tudi v realnosti omogoči. Pomembno je tudi, da delodajalci delavca vključijo v slovenski delovni kolektiv.
Priseljevanje ima lahko pomemben vpliv na zmanjševanje pomanjkanja delovne sile in lahko vpliva na ublažitev učinkov staranja prebivalstva, ko govorimo o pomenu delovno aktivne populacije. A pri tem se delodajalci pogosto soočajo z iskalci zaposlitve, med katerimi so tudi begunci oz. migranti, ki nimajo ustreznih kvalifikacij in izkušenj, ki ne poznajo našega jezika in kulturnega okolja, ki ne poznajo naših postopkov zaposlovanja, ipd. Vse to lahko vodi do diskriminacije pri zaposlovanju in tudi kasneje do različnih deviacij pri spoštovanju njihovih pravic – kot človeka in kot delavca.
Začasno zaposlovanje tujcev
Začasno zaposlovanje tujcev vnaša določeno mero fleksibilnosti na trg dela. »Interes delodajalcev za zaposlovanje tujcev je vedno večji. Število izdanih soglasij za enotno dovoljenje iz tretjih držav zadnjih nekaj let močno narašča, število dovoljenj po sporazumih z BIH in Srbijo pa je zadnja leta na približno enaki ravni. Prevladujejo predvsem delavci iz BIH, Srbije, Makedonije, Kosova. Največ povpraševanja je v gradbeništvu in predelovalni dejavnosti, torej za kader za delo v proizvodnji na nekvalificiranih delovnih mestih ter tudi na kvalificiranih delovnih mestih, kot so elektro in strojni vzdrževalci, strojniki, tudi vozniki, gradbinci. Večinoma gre za delovna mesta, ki so podvržena težjim razmeram oziroma pogojem dela, za katera se ne najde več kandidatov med domačimi iskalci zaposlitve,« izpostavlja Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovski družbi Trenkwalder in dodaja: »Zaposlovanje tujcev ima pogosto blažilno vlogo pri prilagajanju trga dela cikličnim nihanjem. Kljub temu se pojavljajo težave, ko se poskuša izvajati migracije, katerih glavni cilj je hiter odziv na kratkoročne potrebe trga dela.«
Vzpostaviti privlačno okolje
Tuji državljani predstavljajo pomemben prispevek k gospodarski rasti. Zaradi nizke stopnje brezposelnosti se bo pomen tujcev na našem trgu dela srednjeročno še bolj povečal, zato je sprva nujna poenostavitev zaposlitvenih postopkov. S tem bi imeli sploh osnovo, da bi naša država lahko predstavljala konkurenčno in privlačno okolje za rast in razvoj tudi tuje delovne sile.
Svetovalka za izobraževanje odraslih na področju samostojnega učenja Urša Korošec, ki je odgovorna tudi za organizacijo tečajev slovenščine po programu Začetna integracija priseljencev, iz Centra za izobraževanje Cene Štupar – CILJ, izpostavlja, da se določene administrativne ovire odpravljajo z novelo Zakona o zaposlovanju tujcev, zato lahko pričakujemo več tujcev, se pa hkrati zaostrujejo pogoji za njihove družinske člane: »To pa bi koga lahko tudi odvrnilo od selitve v Slovenijo, saj družina samo na daljavo za marsikoga ni sprejemljiva. Hkrati pa je lahko sporna tudi obvezna časovna omejitev za pridobitev znanja na nivoju A1 – v enem letu, saj to morda ni (pre)težko za slovansko govoreče osebe, je pa zagotovo težje za tujce neslovansko govorečih narodov.«
Delodajalci morajo biti strpni in potrpežljivi
Da učenje slovenskega jezika ni preprosto, potrjuje tudi slovenski Čeh Martin Křivko. Martin je diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok, profesor razrednega pouka in specialni pedagog z večletnimi delovnimi izkušnjami v tujini in Sloveniji. Trenutno sodeluje pri izvajanju izobraževalnega programa Osnovna šola za odrasle pod okriljem Javnega zavoda Cene Štupar – CILJ. Poudaril je, da se je na Češkem lotil učenja slovenskega jezika že dve leti pred selitvijo v Slovenijo. »Ko sem prišel v Slovenijo, sem začel kot prostovoljec v svoji stroki. To je bila dobra priprava, zelo sem se jezikovno izboljšal. Stimulativno in varno okolje za učenje je tudi sicer ključno za tujce. Le v takšnem okolju posameznik začuti, da lahko sprašuje v primeru nejasnosti, da lahko zaprosi za ponovitev že podane razlage ali snovi. Tega se morajo zavedati tudi delodajalci. Zato morajo biti delodajalci potrpežljivi pri uvajanju tujcev v svoja delovana okolja, vprašanja morajo ponoviti, če je to potrebno, komunikacija mora biti razločna in jasna, kar terja svoj čas.«
Postopke zaposlovanja bi bilo potrebno poenostaviti in pohitriti
Alenka Kraljič opozarja tudi na pogosto dolgotrajne postopke za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj in dokumentacije. Ti postopki trajajo v povprečju več mesecev, celo do deset mesecev v posameznih mestnih občinah, odvisni pa so predvsem od obremenjenosti posamezne upravne enote in poznavanja postopkov s strani vlagateljev. Postopke bi bilo potrebno poenostaviti in pohitriti, saj ti tudi v primeri zaposlovanju tujcev iz Bosne in Hercegovine ter Srbije kljub podpisanim sporazumom o zaposlovanju niso hitrejši. »Digitalizacija upravnih postopkov bi zmanjšala število nepotrebnih fizičnih obiskov upravnih enot, pogrešamo pa tudi elektronski vpogled statusa vloge ipd.,« opozarja Alenka Kraljič.
Poskrbeti za integracijo
Podjetja pa morajo zagotoviti tudi ustrezno integracijo na delovnem mestu za tujce. Zato nas veseli, da podjetja v vedno večji meri poskrbijo za dvojezična navodila za delo, tudi več je video vsebin, ponekod so prisotni tudi prevajalci pri opravljanju usposabljanja iz varstva pri delu. Nekateri delodajalci pa omogočajo celo tečaje slovenskega jezika.
Vedno bolj je prisotno zavedanje, da je učinkovita integracija ne le zaposlenega temveč njegove celotne družine ključ tudi do tega, da se zaposleni ustali v našem okolju. To pa zahteva svoj čas. Kot poudarjajo v kadrovskem podjetju Trenkwalder, strateško zasnovan onboarding lahko traja do 6 mesecev, v posamičnih primerih lahko celo več, odvisno od delovnega mesta, izkušenj novo zaposlenega, socialno psihološkega okolja itd. Tekom le tega pa komunikacija nikoli ne sme zastati oziroma ne sme biti prekinjena.
PR objava