Ob nedeljah zvečer lahko letos prebirate izjavo tedna, ki jo bodo izustili Zasavke ali Zasavci, ali pa kdo drug in bo tako ali drugače povezana z Zasavjem. Danes objavljamo izjavo Toma Garantinija, nekdanjega direktorja RCR Zasavje.
Tomo Garantini je nekdanji direktor regionalne agencije za razvoj RCR Zasavje, ki je z ekipo agencije oral ledino na področju prestrukturiranja regij v Sloveniji. V prilogi časopisa Delo Ponosni na prispevek in razvoj v evropski družini ob 20. obletnici vstopa v EU je v članku Polone Malovrh Kjer spet gnezdijo lastovke in poganjajo mlade smreke spregovoril o prestrukturiranju v prvih letih 21. stoletja.
Tomo Garantini: »Ko je padla odločitev, da je treba Zasavje, ker je pač zmanjkalo premoga, prestrukturirati, smo k reševanju pristopili zelo pionirsko. Nekaj znanja smo dobili v okviru tehnične pomoči Phare, a v glavnem smo morali improvizirati. V tujini so približno 43 odstotkov sredstev za prestrukturiranje in razvoj vložili v razvoj podjetništva, 37 odstotkov v razvoj ljudi in petino v razvoj infrastrukture. V Zasavju je bila infrastruktura prilagojena umazani industriji. Pritiski so bili, da jo ohranimo, kar je bilo nemogoče, saj je bila v glavnem orientirana na jugoslovanski trg, ki ga z razpadom nekdanje države ni bilo več, na evropskega pa nismo bili pripravljeni, tako, da je bilo treba vse zastaviti na novo. Bistvo prestrukturiranja RTH je bilo, da se hkrati z zapiranjem jam odpirajo nova, okolju prijaznejša delovna mesta, ne pa, da se z odpiranjem novih čaka do konca. V RTH so kadrovsko-socialni program izpeljali večinoma s pasivnimi oblikami – z upokojevanjem. Mlajši rudarji so odpirali espeje. Nekaj časa je bilo v Trbovljah skoraj toliko taksistov kot v Ljubljani. Sami nekdanji knapi …«
Savus
Foto: Vukašin Šobot
