Zdravilne rastline so sestavine tako zdravil kot tudi prehranskih dopolnil. Oboji so farmacevtski izdelki v različnih oblikah (tablete, kapsule, sirupi …), vendar samo zdravilom lahko pripisujemo zdravilne učinke. Kot že samo ime pove, so prehranska dopolnila namenjena dopolnjevanju prehrane, če ta ni dovolj redna, kakovostna in raznovrstna ter v primerih povečane potrebe po določenih hranilih (športniki, nosečnice …). Zanje velja zakonodaja za živila, za katera pa je zakon zahteva le, da so varna.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) uravnava regulativo prehranskih dopolnil, medtem ko se Evropska agencija za zdravila (EMA) ukvarja z odobritvijo dovoljenj za promet z zdravili. Vsaka članica EU ima še nacionalno agencijo za zdravila. Zdravila rastlinskega izvora regulira Zakon o zdravilih. Pred začetkom trženja je zanje potrebno pridobiti dovoljenje za promet z zdravilom. Dokazano morajo biti kakovostna, varna in znanstveno dokazano klinično učinkovita. Biti morajo ustrezno označena in opremljena z ustreznimi informacijami.
Nekatere rastline z močnejšim učinkom ne smejo biti na trgu kot živila ali prehranska dopolnila, ampak le v obliki zdravil. Med take rastline spadajo šentjanževka(pri pripravkih za notranjo uporabo), ginko, plod peteršilja, gabez, baldrijan, volčja češnja, naprstec, kininovec in uspavalni mak.
Zdravila rastlinskega izvora se lahko uporabljajo za preprečevanje bolezni, lajšanje blažjih zdravstvenih težav in kot pomoč pri zdravljenju z zdravili na recept. Ne morejo pa nadomestiti klasičnega zdravljenja. Zdravila rastlinskega izvora oziroma zdravilne rastline lahko medsebojno delujejo z drugimi zdravili. Učinek predpisanih zdravil se lahko poveča ali zmanjša, ali pa se bolj izrazijo njihovi neželeni učinki. Zdravilne rastline, ki najpogosteje medsebojno delujejo z zdravili, so baldrijan, česen, ginko, ginseng, glog, grenivka, kava kava in šentjanževka.
Ko se odločate za nakup izdelka iz zdravilnih rastlin, upoštevajte naslednja navodila:
- Prva izbira naj bodo izdelki iz zdravilnih rastlin, ki so registrirani kot zdravilo.
- Druga izbira naj bodo izdelki znanih proizvajalcev, ki upoštevajo predpise dobre proizvodne prakse. Ti imajo dobavitelje, ki preverjajo vsebnost posameznih aktivnih snovi v rastlinski drogi, potrjujejo odsotnost pesticidov, težkih kovin in patogenih mikroorganizmov.
- Če za svojo težavo ne najdete ustreznega izdelka iz zdravilnih rastlin, se obrnite na lekarniškega farmacevta, ki vam bo pojasnil, ali je vaša težava sploh primerna za samozdravljenje.
Rezultati raziskave, ki je bila opravljena med naključno izbranimi anketiranci po vsej Sloveniji, kažejo, da so pričakovanja ljudi v zvezi s prehranskimi dopolnili in njihovim vplivom na naše zdravje ali celo potek bolezni pogosto prevelika in neutemeljena. Kar tretjina vprašanih meni, da prehranska dopolnila ne morejo imeti neželenih učinkov in da nimajo vpliva na delovanje nekaterih zdravil. Zato priporočamo posvet s strokovnjakom, ki je usposobljen za kritično vrednotenje izdelkov in svetovanje najprimernejšega in kakovostnega izdelka glede na namen uporabe in telesno stanje (prisotnost kroničnih bolezni, rizične skupine, jemanje zdravil).
Povzeto po gradivu Lekarniške zbornice Slovenije in Slovenskega farmacevtskega društva ob 14. Dnevu slovenskih lekarn
Sabina Drobnič, mag. farm., mag. posl. in ekon. ved, direktorica Zasavskih lekarn Trbovlje
