Jubilejne 25. razstave CAC Trbovlje 2017 se je udeležilo 349 psov, ki so predstavljali 115 pasem. Njihovi lastniki so jih pripeljali iz Slovenije, 13 drugih evropskih držav in Avstralije. Na razstavi je sodilo osem sodnikov (trije iz Slovenije in pet iz tujine). Razstave sta se udeležila tudi županja občine Trbovlje Jasna Gabrič in predsednik KZS Egon Dolenc.
Za strokovni del priprav in razstavo je skrbela strokovna voditeljica Sabina Strniša, članica KD Trbovlje, razstava pa se je odvijala pod budnim očesom delegatke KZS Jelke Simčič.
Za najlepšega psa na razstavi je bil izbran rotweiler, najlepši pes Zasavja pa je postal leonberžan. Uradni rezultati bodo potrjeni v nekaj dneh.
Kinološko društvo Trbovlje je v okviru razstave proslavilo tudi svojo 60-letnico delovanja in podelilo priznanja Občini Trbovlje, Kinološki zvezi Slovenije, kinologom, ki sodelujejo z društvom, in nekaterim bivšim in sedanjim zaslužnim članom.
Trboveljski kinologi so svoj prvi zapisnik s sestanka Rejcev malih živali podpisali 7. aprila leta 1935, ko so v okviru omenjenega društva ustanovili sekcijo za pse. To so tedaj vodili Gvido Počivavšek, Filip Krasnik in Avgust Kukenberg.
V predvojnih časih kinologija ni bila na takšnem nivoju, kot jo poznamo danes, zato je delovanje v okviru sekcije zadoščalo za takratno dejavnost, ko so se z načrtno vzrejo psov ukvarjali predvsem lovci za svoje potrebe pri lovu. Ob začetku druge svetovne vojne so okupatorske oblasti z odlokom prepovedale delovanje vseh društev, zato je tudi v društvu Rejcev malih živali zavladalo mrtvilo, ki je trajalo do začetka 50 let. Takrat so ljubitelji psov začeli načrtno šolati in vzrejati pse. S pomočjo staroste slovenske kinologije Teodorja Dreniga in še nekaterih kinoloških zanesenjakov ( med njimi Valterja Šehla, Jožeta Komočarja, Miroslava Zidarja) so ustanovili 3. kinološki klub v Republiki Sloveniji. Ta je združeval kinologe od Litije do Krškega, imenoval pa se je Klub za vzgojo športnih in službenih psov Trbovlje. Uradno je bil registriran 24. februarja 1957. leta. Prvi predsednik je postal Stojan Cergol.
Od leta 1959 do 1960 je društvo začasno vodil Miloš Uršic, leta 1960 pa je predsedovanje prevzel Franc Cerk, ki je poskrbel za pridobitev zemljišča Pod Ostrim vrhom v Trbovljah. Tam so začeli graditi klubske prostore in vadbišče za pse. V povojnih letih, se je v glavnem gradilo v udarniškem duhu, na delavno akcijo je s krampi in lopatami na ramenih prišlo mnogo ljudi, opravljenih je bilo ogromno delovnih ur. Ker so morali prostor za društvo dobesedno iztrgati iz narave, je gradnja trajala kar nekaj let. V tem času je klub zelo uspešno deloval, prirejal je razne nastope, zelo znani in obiskani so bili nastopi na igrišču telovadnega društva Partizan in igrišcu Rudar. Cerk je funkcijo predsednika opravljal do leta 1980, nato pa jo je prevzelo še kar nekaj predsednikov, med njimi so Egon Hudarin, Oto Kos, Rajko Jazbec in Svato Krasnik.
Kinološko osveščanje je počasi rastlo, potrebe po znanju so se večale, zato je tedanje vadbišče sčasoma postalo premajhno. Leta 1990 je predsednik društva postal Uroš Prelesnik, ki je korenito spremenil delovanje društva, saj je kot velik ljubitelj psov, tekmovalec in poznavalec kinologije, kmalu uvidel, da z obstoječo infrastrukturo društvo ne bo moglo več dolgo delovati. V takrat dokaj težkih časih mu je uspelo zbrati vso dokumentacijo za razširitev društvenih prostorov. V projekt je vložil ogromno truda, ki je bil poplačan leta 1992, ko so začeli z izgradnjo novih društvenih prostorov in novega poligona za treninge. Na gradbišče je bilo treba pripeljati na stotine kubikov materiala za sanacijo močvirja, urediti je bilo treba plazišča, ki so ogrožala parcelo, zgraditi podporne zidove, dovozno pot, speljati elektriko in vodo. Člani Kinološkega društva Trbovlje – Tone Cesar, Miha Benetek, Jani Bočko, Uroš Prelesnik in še mnogo drugih so naredili na tisoče prostovoljnih ur. Dela so trajala do leta 1995 in danes so lahko vsi Trboveljčani in Zasavci ponosni na obstoječe prostor. Društvo od leta 2008 vodi Jože Bola.
Jani Zore
