Dolani praznujejo svoj krajevni praznik 28. junija v spomin na ustanovitev krajevnega odbora OF. Takrat pripravijo proslavo, na kateri podelijo priznanja zaslužnim krajanom, članice pletilske sekcije društva upokojencev pa zadnjih 30 let pripravijo razstavo ročnih del.
Svet KS ima že vrsto let prostore v stavbi v centru Dola, kjer ima sedež tudi Društvo upokojencev. Prostor so lani malo osvežili, prepleskali, obnovili mize ter nabavili nove stole. Aprila predsednica Nataša Kreže načrtuje v njem tudi namestitev stalne razstave starih fotografij Dola.
V kraju stoji mogočna cerkev svetega Jakoba, ki jo je škof Mihael Napotnik posvetil 28. septembra 1909. Mogočna cerkev s tlorisno zasnovo križa in neoromansko arhitekturo je zgrajena po načrtih grškega stavbenika Ivana Pacherja. Z njo so nadomestili starejšo cerkev, ki je imela status farne cerkve od leta 1771.
Šolska zgradba je iz leta 1930 in je nekdaj veljala za najlepšo šolsko stavbo v Dravski banovini. Leta 1952 so ob cesti pri stavbi kmetijske zadruge odkrili spomenik žrtvam NOB, ki so ga leta 1976 delno obnovili, povečali in prestavili bližje k cerkvi.
Veselo druženje
Številna društva, ki delujejo na Dolu, skrbijo za tamkajšnjo živahno kulturno in športno dogajanje. Med najbolj odmevne prireditve, ki na Dol privabljajo obiskovalce iz vseh koncev Slovenije, so plesno navijaško tekmovanje Rom pom pon, kramarski sejem, mednarodni turnir v mini rokometu Zasavje cup, Dolska noč, Želodkov festival in Sovretov pohod.
Svet krajevne skupnosti že vrsto let organizira miklavževanje, na katerem obdari okrog 200 otrok. Poskuša obuditi tradicionalni pokop pusta, v prazničnem decembru pa vabi krajane na druženje ob ognju, kuhanem vinu in čaju.
Bogate so tudi vsebine, ki napolnjujejo kulturno dvorano s 120 sedeži. V njej imajo svoje prostore člani gledališke in foto sekcije, ki delujejo znotraj KUD Svoboda Dol. Krežetova priznava, da so prostori in dvorana v slabem stanju, saj zadnja leta izvajajo tam le nujna vzdrževalna dela, se pa že nekaj let napoveduje celovita obnova, če bodo na voljo ustrezna evropska sredstva. V dvorani organizirajo pustni ples, koncert ob dnevu žena, zbore krajanov in nekaterih društev, predstavitve javnih načrtov, seveda pa oder pripada tudi gledališkim igram, plesu in drugim nastopom. Ljubitelji knjig in pogovorov se radi srečujejo tudi v bukvarni Zmajeva luknja.
Na Dolu ima dolgo tradicijo tudi rokomet. Klub je zelo dobro organiziran in skromnim finančnim sredstvom navkljub dosega izvrstne rezultate. V tej sezoni članska ekipa igra v 1. A državni ligi, kar se je v zgodovini kluba zgodilo prvič. Na vsaki tekmi so tribune v dvorani Dolanka polne zvestih navijačev, ki podpirajo domače igralce v borbi za zmago.
O življenju na Dolu so povedali
Dolane smo vprašali, kakšno se jim zdi življenje v njihovi krajevni skupnosti; kaj jim je posebej všeč, kaj pogrešajo, ali se udeležujejo kakšnih prireditev ipd.
Andraž Zajec: »Svetovno« je, zelo zanimivo. Nič nam ne manjka, vse imamo. Posebej mi je všeč, da smo med seboj zelo domači. Da se vsi poznamo. Vedno obiskujem prireditve, tudi pri krajevni skupnosti sem zelo aktiven. Vem, da se veliko dogaja in zato grem na vse prireditve.
Sifeta Dervišević: Tu živim že 10 let. Zdi se mi super. Vse imam, kar potrebujem. Manjka nam edino banka, pošta. Po vse moramo v Hrastnik. Vse drugo pa je v redu.
Patricija Dornik: Lahko bi se več dogajalo. Včasih je dolgčas. Nič kaj zanimivega ni za početi, interesnih dejavnosti je malo. Imamo rokomet, plesne vaje, a to je premalo. Površin za otroke bi bilo lahko več.
Milenko Bedenik: Zadnje čase se malo več dogaja, je malo bolj živo. Pred leti je bilo vse bolj žalostno. Bili smo na kramarskem sejmu, tam smo kupili vse sorte. Rokometne tekme pa obiskuje sin. Na Dolu manjka ena slaščičarna, s senčniki zunaj, da se lahko usedeš in popiješ kavico. Gostiln je, kolikor hočeš, a gostilna je gostilna. Vzeli so nam že pošto, banko. Ni trgovine, da bi kupil sukanec ali iglo. Tudi pekarne ni več, zdaj so še to zaprli.
TPK in MD
Članek je bil objavljen v marčevski številki Zasavskega tednika.
