Ljudje smo vrsta, nora na imovino. To se mi še posebej jasno pokaže, ko stopim do smetnjaka. Pri bloku, kjer živim, je, takole na pamet, 10 smetnjakov. Velikih smetnjakov, ki so ponavadi polni do roba. Ker veliko imamo, nam ni problem tudi veliko zavreči.
Sama se teh časov ne spomnim, sem pa veliko slišala o njih. Časov, ki zagotovo niso bili vedno lepi, so pa bili varčni. Vse, kar je bilo pri hiši, se je uporabljalo, dokler ni dobesedno razpadlo na kose. In še potem so to uporabili za nekaj drugega.

Zakaj ne bi te ustvarjalnosti in varčnosti naših babic prenesli tudi v naša življenja? Ustvarjanje je oblika sprostitve, poleg tega pa bo bolj sproščena tudi denarnica.

Možnosti za ponovno uporabo vsakdanjih predmetov je neskončno. Spodaj je le nekaj primerov:

  • iz razbitih skodelic izdelamo mozaik,
  • iz stare majice izdelamo igračko za psa, nosilno vrečko ali ogrlico,
  • prekratke voščenke stopimo, jih vlijemo v silikonske modelčke in izdelamo nove,
  • ostanke sveč stopimo, jih vlijemo v kozarčke za vlaganje, vtaknemo not stenj (kupi se na metre) in naredimo nove sveče,
  • v majhne kozarčke za vlaganje shranimo doma izdelane namaze, v večjih pa kupujemo in shranjujemo moko, testenine, sladkor in druga razsuta živila,
  • iz rokavic in nogavic brez parov izdelamo plišaste igračke,
  • iz starih kavbojk pa podstavke in držala za vroče posode.

A naj ne bo misel, da lahko vse ponovno uporabimo, izgovor, da še naprej mrzlično kupujemo. Ozrimo se vase, dobro premislimo, kaj res potrebujemo, in tisto kupimo tako, da s tem čimmanj onesnažujemo okolje. Ko se znebimo stvari, za katere mislimo, da jih moramo imeti, dihamo veliko lažje.

Martina Drobne

Prejšnji članekIz majice – vrečka, verižica in igračka
Naslednji članekNajraje pobegne na Luno