MPZ-jevci Idi Virt
»Naj povsod zavlada mir.«
»Ida je bila človek mnogih ljudi, spodobilo bi se, da nas je več, da bi bili kar vsi!« sem si dovolil popraviti Kiti, ko me je prosila, da pripravim nagovor za Idin pogreb.
Ker je res bila! Ker je pod njeno taktirko zmutiralo desetine trboveljskih glasbenih mladincev, ker je ta množica odrasla v lepe, pokončne, ustvarjalne ljudi, bržkone tudi in prav zaradi Ide. Ker smo iz MPZ-ja poleteli zdravniki, profesorji, aktivisti, politiki, novinarji, diplomati, direktorji, televizijci in radijci, predsedniki, mame in očki, zdaj tudi babice in dedki, življenjski prijatelji.
»Nabrali se bomo in bo vsak nekaj povedal,« sva sklenila in vedela, da bo naloga težka. Ida je bila toliko več kot nekaj odstavkov! Polona, Urška, Eva, Tadeja, Ana, Petra in Primož. »MPZjuci«.
V Mladinskem pevskem zboru Trbovlje, ki ga je Ida Virt osnovala in vodila od začetka do konca, smo se kalili ne le v glasbi, zoreli smo v tovarištvu, delu, prijateljstvu, romancah, ljubezni, odgovornosti in življenju. Učili smo se melodij in besedil, a sta nas na koncu čakala harmonija in razumevanje. Vaje, priprave in koncerti, včasih tudi kakšna turneja, so nas ošilili in iz nas naredili družino.
Sam sem vanjo pricapljal premlad, za starejšo sestro, pa me je Ida vseeno vzela za svojega, rekrutirala med alte in poslala v življenje glasbe. Tiste, ki je zvenela uglašeno in imela vedno kaj povedati. In kar ne spustim je, ne morem. Drži me in pospremi v vse, v kar se podam. Z leti, ko z življenja slačim nepotrebna pokrivala in praznim kovčke – največkrat skozi melodije in besedila – se vedno vrnem k Idi in njenem slačenju glasbe. Znala jo je sleči do te mere, da sta jo mogla doživeti otrok in glasbeni neuk, pa zaradi tega ni nikoli izgubila vrednosti.
Mar ni to vse, kar človek potrebuje? Uvideti golo bistvo vsega? Videti svet in živeti svetovljanstvo, ki ga je ta glasbenica podarila tolikim? Idina pesem bo v prostoru zvenela še dolgo po zadnjem zamahu. Bila je pedagoginja in življenjska mentorica, ki nam je nad vsem sporočila, da sta vsak vdih in izdih vredna petja. Ne joka, žalosti, obžalovanj in tesnobe. Petja!
Ostajamo njeni fantje muzikantje…
»… vedno dobre volje smo.
Mir ljudem in srečo nosimo, pesmice trosimo.
Srečo, spravo vsem delimo, človek bo človeku brat.
Neha naj prepir, zloba in prezir.
Naj povsod zavlada mir!«
MPZ-jevec Primož Siter
z deli zahval pevk Eve Treven, Petre Sovdat, Tadeje Kreča, Polone Siter Drnovšek, Urške Koren in Ane Turšič.
