Mateja Virant Košak
Iluzija
Tako daleč si.
Pa vendar te čutim ta hip tik ob sebi.
Tvoj dih. Dotik ustnic na mojem ramenu.
In ko se zavem trenutka,
s cmokom v grlu dojamem,
da te ni.
Niti nisi namenjen biti.
Le moje misli drvijo k strastem,
ko se dotakneva.
Nisi resničen.
Ponovno izbiram utvaro,
da zopet začutim tisti ogenj,
ki daje dih popolni predaji.
Obrazi so nepomembni.
Energija, ki jo dihava,
daje popolno obliko.
Tudi, če se ne dotakneva.
Pa vendar
skoraj boli bližina,
ko ne morem doseči tvoje dlani …
Včasih …
… vesolje ne potrebuje namena.
Včasih …
se le zgodi.
In čeprav se zdi utvara,
me hrepenenje vrača v resničnost.
Foto: Karmen Podmenik / Luč na koncu pomola / Razstava Fotke povezujejo
Mateja Virant Košak
Pesem Iluzija je objavljena premierno.
